Postali smo smučarski muzej

Za začetek vprašanje: koliko vas ima izkušnje z vožnjo 30 let starega avtomobila? Če odštejemo člane klubov ljubiteljev starodobnikov, bo številka precej majhna. Omenjena letnica je starost, kateri se bliža (ali pa je že presežena) večina slovenskih žičnic. Že več kot desetletje ni bila zgrajena nobena nova sedežnica. O tistih šestih milijonih evrov, kjer se začnejo pogovori o takšni naložbi, v naših smučarskih centrih lahko le razmišljajo. Trenutno so izven njihovega dosega.

Smučišča takšnih bremen sama ne zmorejo - niti v turistično najrazvitejših državah. Tam v shemo financiranja vstopajo države, dežele in pokrajine - pa ne iz usmiljenja, temveč zato, ker se jim to obrestuje. V hribih italijanske Južne Tirolske, kjer so v začetku šestdesetih let v gorskih vasicah pluge ponekod še vlekli ljudje, že vrsto let z javnim denarjem podpirajo gradnjo žičnic. Dežela letno za ta namen zagotovi 15 do 20 milijonov evrov. Zgodbo o plugih smo si ogledali v enem tamkajšnjih muzejev. Danes gorski turizem tamkajšnjim ljudem reže dober bel kruh. Južnotirolski strokovnjaki so izračunali, da se vsak evro, vložen v smučarsko infrastrukturo, v širšem okolju skozi turistično porabo pomnoži s faktorjem sedem.

Vsak evro, vložen v smučarsko infrastrukturo, se v okolju skozi turistično porabo pomnoži s faktorjem sedem.

Slovenski žičničarji si sedaj prizadevajo za spremembo zakona o prevozu oseb z žičniškimi napravami. Če bi žičnice prepoznali kot del javne infrastrukture, bi se upravljavci smučišč pri investicijah lahko potegovali za javni denar, ki ga, na primer, lahko dobijo Slovenske železnice. Te letno prepeljejo manj potnikov kot slovenski žičničarji. Tudi glede navez železnic in smučišč bi se lahko kaj naučili pri Južnih Tirolcih, ki so podprli oboje in poslali smučarje na nove vlake, ki po dolinah Pustertal in Vinschgau ob usklajenih voznih redih z avtobusi ljubitelje smučanja gladko prevažajo tudi med manjšimi smučišči, ki s tem postajajo bolj obiskana.

Sedanji poslovni model večine slovenskih smučišč, ki so jih v glavnem zgradile tovarne (te imajo zdaj druge cilje in lastnike) brez pomoči države in brez vstopa profesionalnih turističnih lastnikov ni vzdržen. Vstop Postojnske jame v Cerkno je pravi poslovni zgled. Čakamo še na vstop države v naš sicer dobro vzdrževan smučarski tehnični muzej. Brez tega bodo ostarele naprave druga za drugo obstale - za vedno.


Preberite še


Najbolj brano