Po marini bi se lahko širil na Argo
Pomembne stvari se običajno zgodijo v času poletnih počitnic in tako je bilo tudi s prodajo izolske marine, čeprav ne zato, da bi kdo izkoristil čas ležernosti in zmanjšane pozornosti. Tokrat se res ni bilo treba dogovarjati pod mizo.
Prodajalo se je namreč premoženje italijanske družbe, ki je končala v stečaju, prodaja je potekala prek italijanskega sodišča, koordinirala jo je stečajna upraviteljica in upoštevala, da si želijo banke upnice čim prej poplačati svoje “vložke”. Ker so decembra lani za nakup družbe postavili ceno (5,96 milijona evrov), po kateri ni bil nihče pripravljen kupiti italijanskega podjetja oziroma izolske marine, so jo v sedmih mesecih dvakrat znižali (na 2,99 milijona) in dosegli cilj. Prevladala je kruta logika trga, ki daje vedeti, da je izolska marina, ki razpolaga z več kot 550 privezi, vredna kvečjemu osem milijonov evrov, kar je dva milijona manj, kot naj bi bila, denimo, vredna nova osnovna šola na Škofijah na koprskem podeželju. Navtika je v krizi, minula leta, ko so marino v Izoli vrednotili na 25 milijonov evrov, se zdijo oddaljena kot sneg od Sahare.
Prekaljeni podjetnik kot je, pa ima najbrž še kaj drugega v mislih, kajti marina ima zelo malo zmogljivosti, v katerih bi gostje lahko zapravljali denar.
Usodo izolske marine bo poslej krojil koprski gradbinec Ante Guberac, ki vse bolj odločno vstopa v turistični sektor. Glede na to, da razpolaga s koprsko marino, dobro ve, v kaj se spušča, obenem priznava, da koprska marina poka po šivih. Prekaljeni podjetnik kot je, pa najbrž nima v mislih samo pošiljanje svojih strank na izolske priveze, temveč se zaveda, da ima izolska marina za razliko od portoroške zelo malo zmogljivosti, v katerih bi gostje lahko prenočili, jedli, se razvajali in še kako drugače zapravljali denar. Za takšno dopolnitev ponudbe pa so potrebne zaledne lokacije in zemljišče, na katerem je nekdaj delovala tovarna Argo, se zdi nadvse primerno. Občina je kupila parcele z zaščiteno industrijsko dediščino in na njih snuje muzej ribiške industrije, glavnina drugih parcel, ki jih Dutb prodaja, pa je še prostih. Ali bo želel do njih priti prav Guberac, ki je v Kopru že zgradil poslovno-stanovanjske objekte, zdaj pa se loteva še hotela? In kaj ima v mislih za Argo?
To je odvisno tudi od občine, pravi, in prav ima, saj mora občina pripraviti še prostorske načrte za Argo, občanom pa je že zagotovila, da tam ne bo stanovanj, temveč različne druge dejavnosti.