Ograja bo padla. In kaj zdaj?

Niti ni toliko pomembno, ali bodo zloglasne ograje na državni meji med Slovenijo in Hrvaško začeli odstranjevati danes ali jutri ali še kakšen dan kasneje. Pomembno je, da jih bodo dokončno odstranili in s tem umaknili sramotni dokaz človeške ozkosrčnosti.

Varnostne ograje, ki so na nekaterih mestih imele rezilno žico, Cerarjeva vlada z notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar na čelu pa jih je poimenovala tehnične ovire, naj bi na vrhuncu migrantske krize preprečevale dostop ilegalnih migrantov v Slovenijo. Prebežnikom so res oteževale prestop državne meje, a ga niso preprečile. Za tamkajšnje obdelovalce polj in lastnike zemljišč pa je bila varnostna ograja moteča, prav tako za turistične pohodnike ter za živali, katerim so bile presekane običajne poti. Pravzaprav je bila edina korist ograj, da so preprečevale dostop divjih živali do nekaterih obdelovalnih polj. Ob tem so postale simbol avtokracije in pošiljale sporočilo tistim, ki so jih skušali zaobiti, da niso zaželeni. Zato je povsem logično, da se je vlada, ki je to napovedovala že v predvolilni kampanji, odločila za njihovo odstranitev, kar velja zgolj pozdraviti.

Ograje so postale simbol avtokracije in pošiljale sporočilo tistim, ki so jih skušali zaobiti, da niso zaželeni.

Toda kaj se bo zgodilo dan potem, po odstranitvi ograj? Napovedi, da bo za nadzor nad državnim ozemljem poskrbljeno z brezpilotnimi letali in videokamerami, so nerealne. Prav tako je za lase privlečen argument o večjem številu policistov na južni meji - ne bo jih, ker ima Slovenija tako ali tako premalo policistov. Tako se zdi, da se slovenska vlada prepušča zunanjim dejavnikom: da migrantski val na balkanski poti ne bo narasel ter da bo Hrvaška sprejeta v šengensko območje. A glede na naraščajoče podnebne spremembe in krize vseh vrst se prva predpostavka ne bo uresničila, druga pa je povsem odvisna od politične volje evropskih držav. Saj nam je Slovencem jasno, da Hrvati svoje meje z Bosno in Hercegovino že zaradi geografske konfiguracije ne morejo učinkovito nadzorovati. Na našo srečo lahko birokratske oči v Bruslju, Berlinu ... ob ustreznem lobiranju ugotovijo, da Hrvati izpolnjujejo vsa merila za vstop v šengensko območje.

Prava rešitev bi bila slovensko-hrvaška meja brez nadzornih točk. A še pomembneje je, kako bomo naslovili izziv migracij, ki predstavljajo bistvo človekovega duha. Slovenska država je kljub pomanjkanju delovne sile v nekaterih poklicih na tem področju povsem pasivna. Takšni in drugačni migranti premorejo veščine, ki bi jih ob ustrezni integraciji lahko uveljavili v slovenskih podjetjih in družbi. To predstavlja pravi izziv za slovensko migrantsko politiko.


Preberite še


Najbolj brano