Odškodnina ali varovanje vode?
Postojnski občinski svet je lani sprejel sklep, da se dogovor o uskladitvi medsebojnih interesov glede uporabe in upravljanja vojaške infrastrukture med občino Postojna in ministrstvom za obrambo 23. decembra 2018 (ko je bil DPN za osrednje vadišče razveljavljen) odpove. Na Morsu so nad “enostransko” potezo izrazili obžalovanje in zamrznili že dogovorjeno izplačilo za novi gasilsko-reševalni center, v občinski delovni skupini za reševanje problematike Počka pa so odločitev utemeljili kot edino logično. Z razveljavitvijo DPN po njihovi oceni namreč pravne podlage za izvajanje vojaških vaj ni bilo več, vadišče pa je postalo protiustavno. Mors je sicer naknadno pridobil gradbeno in uporabno dovoljenje, ki pa je na trhlih temeljih, a tveganje za onesnaženje virov pitne vode, ki niso ustrezno zavarovani, ostaja.
Občina je torej z odstopom od dogovora dala Morsu, vladi, pa tudi tujim silam jasno vedeti, da vadišču, ki zdaj niti nima ustrezne pravne podlage, in nadaljevanju vaj, ki ogrožajo strateški vodni vir, nasprotuje in da ni pripravljena popuščati za nobeno ceno, torej za nobeno finančno nadomestilo oziroma vlaganje, kot ga je urejal dogovor. To je sicer počel na slab in nedorečen način in je bil tudi sicer zastarel ter neuporaben.
Z občinskega vidika bi bilo sklenitev novega dogovora mogoče razumeti kot nekakšno predajo in nenačelni pragmatizem.
Toda: ali bi bil novi kaj boljši? Zakaj bi imela občina in zlasti Mors sploh interes dogovor obnoviti? V kolikor občina vztraja, da se vadišče zapre, potem tako dobrega argumenta za svoje vztrajanje pri odstopu od dogovora, kot je razveljavljen DPN, zlepa ne bo imela, česar se gotovo zavedajo tudi na Morsu. Z občinskega vidika bi bilo sklenitev novega dogovora zato mogoče razumeti kot nekakšno vdajo zaradi vladne premoči in nenačelni pragmatizem, na katerega bi pristali ob javnosti še neznanih (med drugim tudi finančnih) pogojih. S tem pa bi po načelu “če vseeno vadijo, naj plačajo” legitimirali ravno to, da vojska kljub razveljavitvi DPN z vojaškimi dejavnostmi neupravičeno nadaljuje.
Mors si s tem manevrom bržkone želi v vmesnem času do sprejema želenega novega, sicer potencialno izpodbojnega DPN - kar bi bilo v nasprotju z napovedmi o postopnem (delnem) umiku vojske s Počka - kupiti (navidezni) mir oziroma kritje - tudi zaradi svojih (ameriških) zaveznikov.