Odhaja minister, odhaja poletje

Težko je. Nekako smo prenesli pomlad, z upanjem, da bo poletje boljše. A je današnji dan hitro zatrl sanje o idiličnih počitnicah. Kot da bi se proti poštenemu državljanu zarotili vsi: vreme, virus in politiki. Politični dialog je na tako nizki ravni kot že dolgo ne. Nenadni odstop ministra za notranje zadeve in generalnega direktorja policije pa je napovedal novo, globljo fazo hude vladne krize. Prav nič čudno ni, da del državljanov zaostrovanje omejitev zbiranja razume predvsem kot poskus preprečevanja novih protivladnih protestov. In morda nas, podobno kot Hrvate, kmalu čaka čudna, šepava, kašljajoča volilna kampanja. Pozivi k odstopu vlade in k strnjevanju opozicijskih vrst so se začeli takoj po objavi presenetljive novice o odstopu.

In teža krize ter negotovosti se ne konča na državnih mejah. Glede na to, kako so se globalni poznavalci obračali in spotikali v prvem valu epidemije, ne preseneča rast deleža prebivalcev, ki so do celotne covid-19 zgodbe skeptični in jo interpretirajo v kontekstu nadzora nad svobodnimi državljani. Vse glasnejše besede o obveznih aplikacijah za sledenje ne pomagajo. Prav tako ne današnje vesti o novi obliki gripe, ki da so jo odkrili med kitajskimi prašiči in ima pandemični potencial. Distopija je za vogalom.

Težko je. Nekako smo prenesli pomlad, z upanjem, da bo poletje boljše. Kje bomo našli novo zalogo optimizma?

In izmikajo se nam drobna poletna zadovoljstva, ki bi nas potolažila in pomirila. Melodij morja in sonca ne bo. Tudi na splošno bomo melodije poslušali bolj v slušalkah iz telefona in računalnika. Morje pa ... kakor za koga. Namesto dopusta na obalah Istre ali Dalmacije, plesa na prireditvah in uživanja na koncertih nas čakajo statistika, novinarske konference in obnovljene zaloge razkužila. Skoraj kot marca. Z razliko, da je sprehod z masko na obrazu pri 35 stopinjah povsem nova raven prepotenega neudobja.

Edino, kar nas lahko drži pokonci, so ljudje okoli nas. Ne glede na politično jezo in vsesplošno skepso moramo ohraniti solidarnost in empatijo. In ker se počasi soočamo s tem, da epidemija ni epizoda, ampak nova realnost, moramo vklopiti domišljijo. Je na plaži gneča? Vabijo gozdovi, reke in potoki. Na trgih ne bo prireditev? Bomo pač šli na mini koncert za sosede. Bomo pač plesali na dvorišču. Morda bo res padla vlada, a sonca nam zagotovo ne bodo ukinili ...


Preberite še


Najbolj brano