Odgovornost za boljšo prihodnost

Da so živali čuteča živa bitja, ni treba posebej poudarjati ali koga dolgo prepričevati v to. Le naši zakonodajalci so potrebovali malce preveč časa in šele pred slabima dvema letoma to trditev pripisali v stvarnopravni zakonik.

Zelo pohvalna je bila tudi ideja za nedavni posvet Za boljšo prihodnost živali, ki ga je državni zbor organiziral na pobudo njene predsednice, velike ljubiteljice živali. S tem je na kup spravila predstavnike nevladnih organizacij, ki se pri nas ukvarjajo s področjem varstva in zaščite živali, njihovim pobudam pa so prisluhnili določeni poslanci in ministri. Da sta velika zagovornika živali in da je treba na tem področju narediti vse za njihovo boljšo prihodnost, sta uvodoma poudarila tudi predsednica države in predsednik vlade.

Sveta resda ne bi rešili s tem, ko bi vsi ljudje postali vegetarijanci ali vegani, ključno pa ostaja vprašanje, kakšne kvalitete je meso, ki se znajde na krožnikih vsejedcev.

Približno sedem členov se v našem kazenskem zakoniku dotika kaznivih dejanj zoper živali, a premalo je primerov na sodiščih, ko bi ljudje, ki nad živali dvignejo svoje roke, pristali na hladnem. V kratkem naj bi tako kaznivo dejanje mučenja živali, ki je sedaj obravnavano kot naklepno, opredelili tudi kot malomarno. In ga tudi ustrezno sankcionirali. Kaj pa veterinarska inšpekcija? Kdaj bo postala na terenu bolj učinkovita in neusmiljena do kršiteljev, ki s svojim surovim in neodgovornim ravnanjem dajo jasno vedeti, da jim ni mar za živali? Sankcije naj bodo učinkovite.

Kako bo vlada več naredila za osveščanje o odgovornem lastništvu, je že novo vprašanje. Na posvetu je med drugim padla ideja, da bi že v proces šolanja vnesli vsebine, ki bi učence ozaveščale o načinih, kako (po)stati odgovoren ljubitelj in/ali lastnik živali. Pa roko na srce: to že počnejo številni prostovoljci - predstavniki različnih društev in organizacij, ki v učilnice - na povabilo učiteljev - prihajajo s terapevtskimi, reševalnimi, službenimi ... psi in drugimi manjšimi hišnimi živalmi.

Sveta resda ne bi rešili s tem, ko bi vsi ljudje postali vegetarijanci ali vegani, ključno pa ostaja vprašanje, kakšne kvalitete je meso, ki se znajde na krožnikih. V kakšnem stanju so živali pripeljali v klavnice in s čim so se v svojem kratkem življenju prehranjevale?

Nihče nikomur ne zapoveduje, da mora imeti hišno ali rejno žival, v kolikor zanjo ne (z)more ali ne zna skrbeti. Če pustimo ob strani pentljice in oblekice za vse možne vremenske pojave, je v prvi vrsti pomembno živali, ki je za človeka prej privilegij kot pravica, zagotoviti primerne bivalne pogoje, dovolj kakovostne hrane in ustrezno veterinarsko oskrbo. Romantična prepričanja, da je dovolj le ljubezen do živali za njihovo boljšo prihodnost, namreč niso dovolj. Štejejo le odgovorna dejanja.


Preberite še


Najbolj brano