Odgovornost in pristojnost
Podajanje vročega kostanja je v slovenskem jeziku lepa primerjava za zadolžitve, ki se jih vsi otepajo, saj vedo, da bodo z njimi težave.
Če bi vroč kostanj vrgli sodobnim birokratom, se bi slednji pošiljki spretno izognili in rekli: “Veste, to ni v naši pristojnosti.” Pristojnost je naravna zaveznica z odgovornostjo, ena brez druge ne moreta.
Domačini so zdaj razumljivo razočarani nad stanjem v središču vasi. Pogled na gradbeni material na placu res ni najlepši.
Preštevilni zakoni, še številčnejši podzakonski akti, uredbe, odloki in pravilniki ponujajo odlično krinko za izogibanje odgovornosti.
V Dutovljah domačini v zadnjih tednih zaman iščejo pristojne, ki bi jim omogočili hojo po stoletja stari poti in ugotovili, zakaj je namesto prenovljene stare mitnice nad potjo zdaj le nevarna ruševina. Stavbe, ki so do nedavna stale sredi vasi, morda niso bile najbolj zgledno urejene, a so bile nesporno pomemben del kulturne dediščine kraja. Med njimi je bila najbolj posebna več stoletij stara mitnica ali kaluna, kot so ji pravili domačini.
Zdaj je ni več. Novi lastnik jo je, skupaj z ostalimi stavbami, porušil. Bojda zaradi nevarnosti, a odločbe, ki bi predpisovala to odločitev, nam iz pristojnega inšpektorata v enem mesecu niso poslali. Ni njihova odgovornost, da presojajo o kulturni vrednosti objekta in o medsosedskih sporih, so nam povedali.
Najbrž bi morali zagnati paniko vsaj “spomeničarji,” ki so strah in groza vseh tistih, ki gradijo po pravilih. A tokrat ne, ni njihova pristojnost, kaj šele odgovornost, da bi investitorjem solili pamet.
Tudi občina “dutovski plac” kot vroči kostanj prelaga na druge, na gradbeni inšpektorat. Saj veste: ta odlok ni več veljaven, zemljišče pa obremenjujejo bremena, zato jih ne moremo zamenjati in mogoče še kaj tretjega. Lahko bi seveda že v preteklosti bolje zaščitila dutovsko vaško jedro z mitnico, a je ni. Niti domačini, ki so zdaj razumljivo razočarani nad stanjem v središču vasi. Pogled na gradbeni material na placu res ni najlepši.
Vendar to ni prvi in po vsej verjetnosti niti ne zadnji tak primer. Pred nekaj leti je bil tako za vedno uničen vodni stolp v Divači. Na žalost se o pomenu kulturne dediščine prepogosto začne govoriti šele, ko je iz takega ali drugačnega razloga uničena.