Oblakov prahu ne ustavijo meritve

Nekoč smo znanca, ki je dolgo delal v Salonitu, vprašali, mar ne bi naredil ustrezne diagnostične preiskave, da bi ugotovil, ali je ali ni obolel zaradi azbesta. Odvrnil je, da se s tem ne bo obremenjeval. Dokler se počuti v redu, ga ne zanima.

Prav tako nekoč nam je specialist za onkologijo v prostem pogovoru navrgel, da če bi analizirali spremembe na koži pri gospeh v visoki starosti, bi pri veliki večini odkrili neko obliko raka. Toda kaj bi dame, ki jih te spremembe ne bolijo in ne motijo, pridobile? Čisto nič!

Skrb za omejevanje prašenja pri gradnji in sorodnih dejavnosti zato ne bi smela biti prepuščena samo izvajalcem.

Da ne bo pomote: nikakor ne dvomimo o smiselnosti diagnostičnih preiskav. So prepotrebne! Sta pa tako omenjeni onkolog kakor naš znanec želela poudariti, da je konec koncev vse stvar občutenja. Ki ga uradna medicina nemalokrat potiska na stranski tir, alternativna pa nemara izrablja. In ki se ga na nekem drugem področju v določenih okoliščinah omalovažuje: pri gradnji in z njo povezanih dejavnostih.

Kadar lastne bolezni oziroma njenih posledic ne občutimo, bolezni na virtualen in v isti sapi realen način ni. Šele ko jo začutimo, lahko izvemo celo, da smo že dolgo bolni. Podobno velja za zaznavanje zaprašenosti zraka v okolici obratov, kot so kamnolomi, betonarne in separacije ter gradbišč. Meritve kakovosti zraka na takih mestih bi lahko pokazale, da je z drobnimi delci zasičen v dovoljenih mejah. Toda še vedno bi stanujoči v bližini to občutili.

Predpisane meje namreč ne pomenijo, da onesnaževanja ni. Hkrati je z meritvami težko dokazovati pojavljanje kratkotrajnih oblakov prahu: ko se prehitro kam vsipa pesek, ko se nepazljivo drobi kamen, ko mimo pripelje tovornjak za prevoz sipkih materialov, s katerega se vse kadi ... Te oblake prahu sosedje še kako krepko zaznajo in se ne počutijo dobro, čeprav bi lahko izmerjena kakovost zraka kazala drugače.

Skrb za omejevanje prašenja pri gradnji in sorodnih dejavnosti zato ne bi smela biti prepuščena samo izvajalcem. Nujna sta stalen zunanji nadzor, z nenapovedanimi obiski inšpektorjev vred, in sistem preventive, ki bi omogočal takojšnje zatiranje “oblakov prahu”. To ukrepanje bi lahko tudi ostalo naloga služb centra 112, a bi bilo tem treba dati najmanj več pooblastil.

Ker pa proti kršitvam pomagajo kazni: dobrodošlo bi jih bilo zasoliti in kršitelji bi jih morali vselej “občutiti.”


Preberite še


Najbolj brano