O darilih in uslugah
Neuradno in potihoma se o raznih darilih, podkupovanju in vračanju uslug med župani, funkcionarji in drugimi uradniki veliko šušlja in govori, le redkokdaj pa smo priča, da kateremu od njih organi pregona tudi resno stopijo na prste in njihove posle vzamejo pod drobnogled. No, prav to se je zdaj zgodilo ilirskobistriškemu županu Emilu Rojcu. Njegove domnevno sporne posle je nekdo prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije.
Neuradno naj bi ob koncu leta sprejel darilo ene od vaških skupnosti v občini. Marsikdo bo na tem mestu zamahnil z roko, češ, saj to ni nič takega, pa saj ne bi bil edini, ki naj bi ga dobili s prsti v marmeladi. Vendar tudi ta vedno večja brezbrižnost in toleranca družbe do tovrstnih dejanj državnih in lokalnih funkcionarjev, ki bi s svojo etično držo morali biti državljanom in občanom za zgled, je gotovo pripomogla k temu, da Slovenija na lestvici zaznave korupcije počasi, a vztrajno drsi navzdol.
Gotovo pa bodo še pred sodnimi mlini, če bo zadeva do njih sploh prišla, o poštenosti in moralnosti Rojčevih dejanj presojali volilke in volilci.
Na indeksu zaznave korupcije za leto 2021, ki ga je v začetku leta objavila nevladna organizacija Transparency International (TI), je Slovenija zdrsnila za šest mest in se med 180 državami z oceno 57 uvrstila na 41. mesto. S tem se je odrezala najslabše po letu 2013. Tudi na Komisiji za preprečevanje korupcije opozarjajo, da se v Sloveniji po nekaterih ocenah v koruptivnih dejanjih letno izgubi kar 3,5 milijarde evrov oziroma 7,5 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda, kar je nepredstavljivo veliko denarja, s katerim bi lahko zgradili številne šole, bolnišnice, domove za starejše, ceste ....
In kaj počnejo drugače v državah, ki si na indeksu zaznave korupcije delijo prvo mesto? To so Nova Zelandija, Finska in Danska, za njimi pa Singapur, Švedska in Norveška. Vse te države, pojasnjujejo v TI, zaznamujejo stabilna vladavina prava, močne neodvisne nadzorne institucije in široko družbeno soglasje glede neprimernosti zlorabe javnih funkcij in sredstev v zasebne namene.
Tudi v Rojčevem primeru za zdaj zgolj domnevnega jemanja podkupnine bodo svojo nalogo najprej morali opraviti občinski in državni nadzorni organi, ki bodo na podlagi dokazov presojali o utemeljenosti očitkov iz prijave. Že tu se bo pokazalo, kako temeljito bodo opravili svoje delo. Gotovo pa bodo še pred sodnimi mlini, če bo zadeva do njih sploh prišla, o poštenosti in moralnosti takih in drugačnih Rojčevih dejanj na jesenskih lokalnih volitvah presojali ilirskobistriški volilke in volilci.