Novo na pogorišču starega

Aluminij je zadnja desetletja v komenski občini pomembna beseda. Bil je sinonim podjetja, ki je pod različnimi imeni zaposlovalo največ delavcev v občini in prinašalo največ prihodkov, iz njega je izšlo nešteto samostojnih podjetnikov in podjetij s podobno dejavnostjo. Na področju stavbnega pohištva iz aluminija je zbralo veliko znanja in se z njim uspešno uvrstilo v vrh te branže, tako na slovenskem kot zahtevnih tujih trgih.

A to je preteklost. Najprej so aluminij v stavbnem pohištvu v pretežni meri zamenjali plastike in drugi materiali. Temu so Komenci sledili hitro in uspešno. Celo preveč. Ker so jim z novim vodstvom preveč zrasla krila, so se, podobno kot sežanski Kraški zidar, lotevali samo še velikih poslov. In se pri enem, za znamenite Dunajske kristale v Ljubljani, obrisali pod nosom za več milijonov plačila, četudi je za njim posredno stala država. Še več, država, tokrat v vlogi finančne uprave, jim je leta 2014 zaradi dolgov celo zarubila stroje, na katerih so delali. Peščica delavcev je še nekaj časa nadaljevala proizvodnjo na starih strojih, a so tudi ti predlani končali v stečaju.

Tudi dodana vrednost teh podjetij je visoka. Kar nekaj razlogov torej, da bo žalovanje Komencev po Alukomnu manj boleče.

Zdaj mnogi ugotavljajo, da bi bilo bolje, če bi v stečaju pristali že prej. Prihranili bi državno subvencijo, ki se je, kot že toliko podobnih v preteklosti, izkazala kot brezplodno metanje denarja v vrečo brez dna. In morda bi ohranili vsaj še nekaj strokovnjakov.

Delček proizvodnje sicer nadaljuje družba Aluplus, ki je vzela v najem prostore in stroje družbe Alukomen holding, ki je v stečaju dve leti. Ali jih bo tudi odkupila, še ni znano, saj stečajna upraviteljica s prodajo ne hiti, še posebej ne za tiste prostore, za katere je največ zanimanja.

Ostale hale na velikem območju nekdanjega “Aluminija” na robu Komna so bile v lasti Alukomna d.d. in že imajo nove lastnike. Večinoma so jih kupila uspešna domača podjetja in si tako zagotovila prostorske možnosti za razvoj, ki ga drugje na Komenskem nimajo. Skupaj zaposlujejo že več kot 50 delavcev. Ko bodo zapolnila še pravkar kupljene in še neprodane stavbe, pa bo število celo preseglo 70, kolikor sta jih pred stečajem zaposlovali obe Alukomnovi podjetji. Tudi dodana vrednost teh podjetij je visoka. Kar nekaj razlogov torej, da bo žalovanje Komencev po Alukomnu manj boleče.


Najbolj brano