Nove službe bodo, a jih bo manj
Leto 2014, ko smo v Sloveniji našteli skoraj 130.000 brezposelnih, se zdi zelo daleč. V petih, šestih letih se je kar nekaj stvari obrnilo na bolje in vse to je tudi temeljito predrugačilo razmere na trgu dela. Konec novembra letos je bilo pri nas 72.395 brezposelnih, kar je skoraj za polovico manj kot v obdobju rekordne brezposelnosti. Ta številka je sicer še vedno višja od tiste izpred dobrega desetletja, ko je bilo v še predkriznem letu 2008 vsega skupaj manj kot 60.000 ljudi brez službe. A moramo biti realni - da bi se število brezposelnih v razmeroma kratkem obdobju ustavilo na tem pragu, je malo verjetno.
K počasnejšem upadanju brezposelnosti prispeva še vedno visok delež starejših brezposelnih. Dejstvo je, da podjetja nerada zaposlujejo starejše, sploh če lahko izbirajo med mlajšimi in tistimi z boljšo izobrazbo. Starejši tako pogosto zdrsnejo v dolgotrajno brezposelnost in vse skupaj postaja še trši oreh. Zavod za zaposlovanje je prav zaradi tega pripravil strategijo dela z dolgotrajno brezposelnimi. Bliskovitih rezultatov ni mogoče pričakovati, a po drugi strani ne smemo podcenjevati posamičnih premikov. Prav vsak delavec, ki se uspe sam ali s pomočjo zavoda iztrgati iz primeža dolgotrajne brezposelnosti, pomeni uspeh. Zanj in za družbo nasploh.
Prav vsak delavec, ki se uspe sam ali s pomočjo zavoda iztrgati iz primeža dolgotrajne brezposelnosti, pomeni uspeh.
Po drugi strani pa so tudi podjetja v zagati. Po obdobju razmeroma visoke gospodarske rasti in povečanega povpraševanja s tujih trgov imajo zdaj že kar nekaj težav z iskanjem ustreznih delavcev. Najbolj vneto iščejo voznike težkih tovornjakov, zidarje, varilce, inženirje ... Primanjkuje tudi zdravstvenega osebja. Vsi ti bi službo, tudi na Primorskem, kar hitro dobili.
A če podjetja zdaj po eni strani skušajo kar najbolje zapolniti to kadrovsko vrzel, tudi s tujimi delavci, so po drugi strani tudi previdna - zaposlovanje se bo že prihodnje leto umirilo. Po nekaterih napovedih bo zaposlitveni utrip v logistiki, transportu in proizvodnih podjetjih najbolj šibek v zadnjih šestih letih. Podjetja pozorno spremljajo dogajanje v zunanjem okolju. Nekatera evropska gospodarstva se postopoma ohlajajo, pred hladom iz nemškega gospodarstva trepetajo zlasti dobavitelji avtomobilske industrije. Tu so še rožljanje s trgovinskimi vojnami, posledice brexita ... Negotovosti je vse več. Ni (še) razloga za paniko, a previdnost tudi ni odveč.