Niso želeli iz dežja pod kap
Z današnjo košarico Karlu Erjavcu kot morebitnemu mandatarju slovenske vlade s strani njegove lastne poslanske skupine se je najbrž končal projekt “Kul prevzema oblast”. Vsaj za zdaj oziroma vsaj na način, kot si ga je pred dvema mesecema zamislil Jože P. Damijan oziroma njegovi podporniki. Druga priložnost, morda z drugimi osebami v glavnih vlogah, se jim bo ponudila v začetku novega leta, a le, če bo predsednik vlade nadaljeval z bedastimi tviti in s podjarmljenjem civilne družbe. Kar je seveda povsem možno. Nato bodo že stekle priprave za predsedovanje Evropski uniji, v letu 2022 pa bo vse podrejeno volilni kampanji.
Zato se je opoziciji tudi tako mudilo, a se je na koncu izkazalo, da nezadovoljstva med poslanci, na katere podporo so računali, ni tako veliko, da bi šli iz dežja pod kap in da je spomin na neoperativno Šarčevo vlado še preveč svež. Pravzaprav sta se v tej zgodbi zgodili dve presenečenji; Desus se je presenetljivo izkazal kot suverena in avtonomna stranka, ki si ne pusti soliti pameti od zunaj. Najprej je odvrnila Janševe pritiske in se znebila Aleksandre Pivec, nato pa tudi pritiske druge strani in zavrnila skok v Kul. Drugo presenečenje pa predstavlja neuspeh Karla Erjavca, ki se je pri tokratnem seštevanju opekel. Morda mu je politično presojo zameglila nečimrnost in ambicija, da bi svojo uspešno kariero kronal s funkcijo premierja. Da je v predvolilni kampanji za prvega moža Desusa govoril drugačne reči kot v dneh po izvolitvi, za politika sicer ni nič neobičajnega.
Opozicija tudi s statusom quo ne more biti razočarana. Pokazala je, da ji je mar in da je možna alternativa Janši.
A opozicija tudi s statusom quo, ki se obeta v slovenski politiki, ne more biti razočarana. Nezadovoljstvo in proteste z ulice in zaprtih domov je slišala in jih skušala pretvoriti v politično moč, pokazala je, da ji je mar in da je možna alternativa Janši. Opozicija ne bo več tako šibka kot poleti, v navezi s civilno družbo lahko spet napade. Podzavestno je najbrž držala fige, da ji vendarle ne bi bilo treba prevzeti oblasti, saj je v teh kriznih časih vloga omejevalca svoboščin in uvajalca izrednih ukrepov izrazito nehvaležna. Seveda je lažje kritizirati s strani, za prevzem oblasti pa bo treba ponuditi še kaj več kot antijanša program. Morda bi lahko pokazali več skrbi za zdravje ljudi in skupnosti, v nasprotnem njihova nekredibilnost ne bo veliko zaostajala za nekredibilnostjo aktualne vlade in SDS.