Nasvidenje čez kakih 25 let

Letos junija se je z začetkom uporabe novega gradbenega zakona na široko odprla možnost legalizacije črnih gradenj. To je sicer res po eni strani potuha črnograditeljem, po drugi pa je smiselno, da se uredi obstoječe stanje, še posebej če to nespremenjeno traja več desetletij. Pred tem se je večja legalizacija objektov v Sloveniji zgodila leta 1993, še pod vodstvom tedanjega ministra za okolje in prostor Mihe Jazbinška. Svoje objekte je takrat uspela legalizirati več kot polovica črnograditeljev.

Danes imajo lastniki vseh nedovoljenih objektov, zgrajenih pred letom 1998, možnost, da ob pripravi projekta, plačilu komunalnega prispevka in kazni dobijo vsa potrebna dovoljenja za svojo nepremičnino. Nov zakon omogoča tudi legalizacijo neskladne gradnje - torej take, ki ima gradbeno dovoljenje, a le-to ni bilo (v celoti) upoštevano. Z zahtevo za legalizacijo se zdaj lahko izognejo temu, da jih obišče gradbeni inšpektor in jih dodatno oglobi. Nova potencialna past pa je, da bodo o dovoljenih neskladjih odločali tudi občinski sveti, se pravi, da se bo na svetnike predvidoma vršil velik pritisk črnograditeljev.

Bati se je, da bodo tudi po zdajšnji legalizaciji črnih gradenj zrasle spet nove.

Bolj kot to pa bi marsikoga utegnila razbesneti misel, da bodo po novem lahko legalizirali svoje črne gradnje tudi razni medijsko prepoznani “vplivneži”, kot so, denimo, nekdanji šef Elesa Vitoslav Türk, družina piranske sodnice Tine Benčič ali celo nekdanji gradbeni mogotec Ivan Zidar. Vendar je skrb načeloma odveč. Türk je že v preteklosti sprožil postopek za legalizacijo, čeprav mu inšpektor grozi z rušenjem vil v Parecagu, sodničina družina je odvisna od postopanj sklada kmetijskih zemljišč, ki je lastnik parcele v Vinjolah, na kateri stoji njihova hiša. Stečajni upravitelj Zidarjevega premoženja pa ima druge prednostne naloge, kot je legalizacija njegove vile v Fiesi.

Nova gradbena zakonodaja naj bi seveda omejila možnosti kršitev na tem področju. A težava z nadzorom nad nedovoljenimi gradnjami zaradi pomanjkanja inšpektorjev ostaja. Bati se je, da bodo tudi po zdajšnji legalizaciji črnih gradenj zrasle spet nove. Pa tudi zahteve za legalizacijo bodo vlagali predvsem tisti, ki jim ni težko seči v žep za plačilo projekta, komunalnega prispevka in kazni. Ostali bodo morali pač počakati na naslednjo priložnost - ki bo morda znova čez kakih 25 let.


Preberite še


Najbolj brano