Naša mala Himalaja
Direkcija za infrastrukturo je objavila razpis za izdelavo strokovnih podlag za pripravo državnega prostorskega načrta, v katerega bi umestili težko pričakovan predor pod najvišjim slovenskem cestnim prelazom Vršičem, ki je - glede na težave, ki ga imamo z njim - slovenska mala Himalaja, a je visok le 1611 metrov. Je palček proti pozimi tudi plazovom izpostavljenim, a skoraj vednoprevoznim prelazom Valparola (2168 m), Pordoi (2239 m) in Gardena (2136 m) v Dolomitih. Italijani prevoznost zagotavljajo, čeprav tam ni predorov. Zato, ker so že pred leti razmišljali, kako se nekaj mora narediti in ne (kot prepogosto pri nas) kako je vse nemogoče. Tam, kjer ni predorov, pač zagotavljajo in plačujejo ustrezne tehnične ekipe z mehanizacijo in z znanjem ter opremo za proženje plaz0v.
Žalostno je, da so v Sloveniji edini predor pod prelazom (Ljubeljem) doslej zgradili vojni ujetniki v času nemške okupacije v drugi svetovni vojni, druge začasne rešitve - z okrepljenimi, primerno opremljenimi in plačanimi ekipami, ki bi šle nad plazove, pa nam gredo bolj od nog kot od rok.
Žalostno je, da so v Sloveniji edini predor pod prelazom zgradili vojni ujetniki v času nemške okupacije, drugačno reševanje prevoznosti pa nam kasneje ni šlo od rok.
Upajmo, da je razpis strokovnih podlag znanilec novega pristopa k reševanju zagat prebivalcev prometno zakotnega zgornjega Posočja, Trentarjev, katerih perspektiva preživetja ob domačem ognjišču gotovo ni vožnja v oddaljene industrijske centre, temveč zaslužek od turističnega obiska, ki pa je z naraščajočim svetovnim trendom aktivnosti v gorski naravi dobil že takšne razsežnosti, da na vrhuncu poletja skorajda stojiš na eni nogi - in še tista ni tvoja. Poletni prometni kaos je postal nevzdržen, jesenska (včasih tudi zaradi poplav na Bovškem) in zimska (ob zaprtem Vršiču je včasih problematičen tudi izhod v Italijo čez Predel) odrezanost pa tudi.
Prebivalci Bovškega in slovenska javnost pričakujejo, da se bodo gradbeni, gorniški in naravovarstveni strokovnjaki sedaj usedli za isto mizo in da bodo - brez vmesnega medsebojnega nagajanja in zavlačevanja - od nje vstali, ko bodo imeli za življenje ljudi in narave smiselno rešitev. Po optimističnih napovedih bi prve stroje pod Vršičem lahko videli leta 2024. Upajmo!
Strokovnjaki opozarjajo, da območje plazov seka cesto še do nadmorske višine 1300 metrov. Predor ne bo smel biti prav kratek. Gradnja se utegne vleči nekaj let. Do tedaj bi morala država drugače izboljšati zimsko prevoznost in poletno prehodnost prelaza: slednjo s parkirišči v dolini, z javnim prevozom in na prelazu z omejitvijo parkiranja, nadzorom in kaznovanjem.