Narava, kdo bo tebe ljubil

Sto let je minilo, odkar je 13 ljubiteljev narave in razumnikov z različnih področij spisalo spomenico o varstvu narave Slovencev in jo predložilo tedanji vladi, da bi jo upoštevala. Ker so potrebo po ohranitvi “prirodnih spomenikov” uvidele skoraj vse kulturne države, so utemeljili.

Čeprav se je od tedaj na slovenskem ozemlju zamenjalo že veliko vlad, so njihove zahteve večinoma uresničene. Prvemu zavarovanemu območju, Alpskemu varstvenemu parku v Dolini Triglavskih jezer, je sledilo zavarovanje vrste drugih območij in naravnih vrednot. Upoštevana je tudi druga zahteva, da se zakonsko prepove “pokončavanje” redkih in za naše kraje značilnih živali in rastlin - poleg planike, zavarovane že od leta 1896, je danes zavarovanih več kot 2000 ogroženih vrst, ohranjenih pa kar 19.000 živalskih in 4000 rastlinskih vrst. Tretja zahteva, zavarovanje podzemnih jam z zanimivo favno in floro, je prav tako uresničena, enako osveščanje javnosti o naravi.

A to še zdaleč ne pomeni, da si narava lahko oddahne. Prav nasprotno. Še nikoli doslej ni bilo toliko in tako močnih pritiskov nanjo kot danes.

A to še zdaleč ne pomeni, da si narava lahko oddahne. Prav nasprotno. Še nikoli doslej ni bilo toliko in tako močnih pritiskov nanjo kot danes: nove industrijske cone, nove soseske, nove prometnice, hidroelektrarne, vetrne elektrarne, plinovodi, izpusti v zrak, zemljo in vode, podnebne spremembe ... Res je narava dobila kar nekaj zakonskih vzvodov, da se zoperstavi prehudemu uničenju, a vedno gre samo za kompromis: izgubiti veliko ali malo manj.

In potem je tu še ena grožnja: ljubezen do narave. Tudi ta grozi - naravi. Ljubezen do naravnih vrednot, redkih rožic, zanimivih živali in skritih kotičkov narave je danes zajela tako širok krog ljudi, da se je sprevrgla v svoje nasprotje. Naš triglavi očak sredi narodnega parka poleti kar ječi pod trumami obiskovalcev, Mesečev zaliv bi se najraje skril pred invazijo s kopnega in z morja (samo še iz zraka je ni), za Sočo, “hči planin”, danes Gregorčič večji del leta ne bi mogel več zapisati “brhka v prirodni si lepoti”, temveč prej “utrujena in nasičena v človeški si gmoti”.

Zato varstvo narave čakajo še zahtevnejši izzivi kot pred sto leti: roparji redkih jamskih živali so mnogo bolje opremljeni in izurjeni kot takrat, posegi v prostor so mnogokratniki tistih izpred stoletja, uničevalci narave pa so tudi med njenimi ljubitelji.


Preberite še


Najbolj brano