Naj živi Cerkev sv. Tantadruja!

Dobro je ponavljati. Ne le laži, ki naj bi bojda tako resničnejše postale. Tudi resnica s ponavljanjem pridobi na čvrstosti, krepkosti, morda celo na resničnostnosti.

Dva meseca koronakrize, samoizolacij, karanten in izogibanj stikov, virusov in negativnosti vseh sort je preživelo tudi spoznanje, da ljudje poleg zraka, vode in hrane (ter toaletnega papirja) za ohranjanje zdravja, zlasti duševnega, potrebujemo dvoje: naravo in kulturo.

Ustanovili bi Cerkev sv. Tantadruja - dovolj noro in trdoživo, da bi preživela vsako oblast.

Narava oziroma okoljevarstvene organizacije v njenem imenu bodo po nedavnem sprejetju spornih novel zakona in amandmaja pravico najbrž iskale na ustavnem sodišču ali drugje. Kaj pa kultura?

Pozivi in apeli se kar vrstijo. Stanje je resno; celo večni optimisti opozarjajo, da so brez čimprejšnje premišljene pomoči in predvsem jasne vizije resno ogrožene umetnostne zvrsti, ki zahtevajo stik z občinstvom. Res je, že pred krizo razmere niso bile rožnate, a zdaj so mnoge ustanove in posamezniki - od kulturnih domov, koncertnih organizatorjev do gledališč in vseh ustvarjalcev, ki preprosto potrebujejo občinstvo - na robu prepada. Dna pa ni videti. Izhoda prav tako ne.

Kakor je v uvodu k obrazložitvam letošnjih, jubilejnih primorskih gledaliških nagrad tantadruj poudarila komisija, nam “kultura že stoletja pomaga stati in obstati, včasih pa je tudi sama potrebna opore”. Nagrade tantadruj so nedvomno pokazale, da so primorska gledališča ne le kakovostna, temveč tudi vztrajna, trdoživa in povezovalna. Ko z odra zrejo v negotovost, kjer ni videti obrazov, občinstva, je edina vaja, ki nam vsem preostane, vaja iz optimizma. Upanje je treba vztrajno vaditi, negovati, četudi, po Breclju, brez razloga.

Razumljivih razlogov, da v času pisanja teh vrstic verski obredi že lep čas potekajo, gledališke in filmske predstave ter manjši koncerti pa ne, ni. Kot pravi nagrajeni režiser Paolo Magelli v jutrišnji prilogi Tantadruj, so tudi gledališke predstave svojevrstne maše in, dodajamo, koncerti prav tako. Kultura je za marsikoga edina vera, ki od verujočega prenese tudi kritiko. Mogoče je, kakor so v minulih dneh namigovali mnogi, res skrajni čas, da kulturniki ustanovijo svojo cerkev. Če ste o tem že brali, pa naj bo novost vsaj ime - na Primorskem se lahko imenuje Cerkev sv. Tantadruja. Dovolj nora in trdoživa, da preživi vsako oblast. Ne amen. Pika.


Preberite še


Najbolj brano