Mladih res nič ne zanima?

O drugačnosti mlajših generacij je bojda govoril že Sokrat. Opazil je, da “današnja mladina ljubi razkošje, se grdo vede, prezira avtoriteto, nima nobenega spoštovanja do starejših in raje govori, kot dela”. Zdi se neverjetno, da bi to opazil eden največjih umov, kar jih je kdaj hodilo po zemeljski obli, a hkrati je ta izjava povsem v skladu s tistim pregovorom o ponavljajoči se zgodovini.

Nekaj podobnega namreč slišimo tudi danes iz ust povojnih babyboomerjev, ki z nekaj izjemami zasedajo najvplivnejša mesta v naši državi.

Vladajoča garnitura, ujeta v spore med rdeče in bele na soočenjih in družbenih omrežjih, ki jih mladi uporabljajo veliko bolj previdno in varno, jim daje bolj malo upanja.

O tem, da mladih ne zanima nič, kaj šele politika, se pogosto začne govoriti prav pred volitvami. In res, na zadnjih parlamentarnih volitvah je volišča obiskalo dobrih 40 odstotkov volilnih upravičencev med 18. in 30. letom, s čimer je bila njihova udeležba najnižja med vsemi ostalimi starostnimi skupinami. Spomnimo se, na volitve se je pred štirimi leti podalo 52,64 odstotka vseh volilcev.

Mogoče - ali pa prav zato - tudi politikov mladi pravzaprav ne zanimajo preveč. Ni skrivnost, da politične stranke oportuno prežijo na tiste starostne skupine, ki se na volitve odpravijo v večjem številu.

Ni res, da mladih nič ne zanima. Poglejmo le gibanje Mladi za podnebno pravičnost, ki je na ulice spravila številne mlade, tudi tiste, ki še nimajo volilne pravice. Mogoče pa mladih ne zanima politika žaljenja in obtoževanja ter praznih obljub, se ne poistovetijo s temami, ki odpirajo stare rane, sploh ker o reševanju težav, ki jih je treba začeti reševati zdaj, če sploh želijo imeti prihodnost, ni ne duha ne sluha. Vladajoča garnitura, ujeta v spore med rdeče in bele na soočenjih in družbenih omrežjih, ki jih mladi uporabljajo veliko bolj previdno in varno, jim daje bolj malo upanja.

Izsledki raziskave Mladina 2020 zato niso presenetljivi. V njej raziskovalci mariborske Filozofske fakultete in ljubljanske Fakultete za družbene vede ugotavljajo, da je opazen porast zanimanja med mladimi za politiko v primerjavi z letom 2010, a resda še vedno ne moremo govoriti o velikem zanimanju. Mladi se počutijo tudi bolj kompetentne za odločanje, a ne zaupajo nosilcem politične oblasti in ne čutijo, da lahko s svojo participacijo pomembno vplivajo na dogajanje v državi.

Toda niso edini, ki se tako počutijo ob brezplodni delitvi na naše in vaše. Res, vsaka uspešna družba temelji na zavedanju dosežkov in spoštovanju starejših generacij, a brez upoštevanja mlajših je ta brez prave prihodnosti.


Preberite še


Najbolj brano