Ministričina rokavica premierju

Obet vojne v koaliciji je tu, po današnjem dobro naštudiranem nastopu Alenke Bratušek je edino vprašanje, če in kako se bo Marjan Šarec izognil njenemu stopnjevanju. Bratuškova je namreč nasprotovanje svojemu šefu zaostrila in dokončno odvrgla rokavice koalicijske kurtoaznosti. Ena od njih je letela tudi premierju v obraz, kakšen protinapad lahko pričakujemo od politika, ki nikomur ne ostane dolžan, si je ta hip težko predstavljati.

Miro Cerar, Karl Erjavec, Dejan Židan in Alenka Bratušek do Marjana Šarca gojijo vrsto zamer, saj v koaliciji partnerjem pogosto ne pusti dihati in ravna na lastno pest. Bratuškovo in Cerarja je hladnokrvno zavrnil glede skupnega nastopa na evropskih volitvah, pri imenovanju kandidata za evropskega komisarja je prezrl komisarske želje in ambicije Židanove SD, Karla Erjavca in Mira Cerarja, Erjavca, dosedanjo nočno moro vseh predsednikov vlade, pa je povsem utišal. Da mu ne bodo skušali vrniti, je bilo naivno pričakovati. Ojunačila se je Alenka Bratušek, ki je malo pokadrovala po svoje, malo pa na način, da je iz predsednika vlade naredila nepomembno figuro. Gre za vpletanje v imenovanje direktorja državne družbe Sodo in predvsem za imenovanje donedavnega direktorja direkcije za infrastrukturo Damirja Topolka na mesto namestnika svoje naslednice. Natanko pol stopnice navzdol torej, ne pa ven, kot je izrecno pred meseci zahteval predsednik vlade. Nesporen prst v njegovo oko.

Bodo Šarcu začeli popuščati živci in bo postal ranljiv ali pa bo zdržal prve resnejše napade na svojo avtoriteto in se politično in javnomnenjsko še utrdil?

Zdaj bo zanimivo opazovati razplet dogodkov. Bodo dami sledili še možje? In če bodo: bodo Šarcu začeli popuščati živci in bo postal ranljiv, ali pa bo zdržal prve resnejše napade na svojo avtoriteto in se na mestu predsednika vlade ter javnomnenjsko še utrdil? Napadov namreč ni in ne bo deležen le iz koalicije, nemara resnejši bodo vse pogosteje prihajali iz smeri tistih, ki imajo realno moč, se pravi iz lobijev in kapitalskih centrov moči. Šarec svoje besede, da je čas za to, da oblast prevzame nova generacija, jemlje resno. Ne le položajev za en mandat, pač pa resnične vzvode oblasti. Da mu jih bodo predali brez odpora, ni pričakovati, vzeti si jih bo moral sam. To pa ne bo šlo zlahka. Paradržavno gospodarstvo je pač vse preveč donosno, da bi ga bil ta ali oni pripravljen kar tako spustiti iz rok.


Preberite še


Najbolj brano