Minilo je leto dni
Komentarji
30. 08. 2018, 05.55
, posodobljeno: 14. 10. 2018, 20.04
V ponedeljek, na dan, ko je bil obelodanjen najbolj okrnjen reprezentančni seznam v eri po evropskemu košarkarskem naslovu, je minilo natanko leto dni, odkar so košarkarji pripotovali v Helsinke in začeli zgodbo, ki jih je pripeljala do evropskega zlata. Jutri bo natanko leto dni od prve tekme na eurobasketu, prve zmage v bleščečem nizu brez poraza.
Minilo je leto dni, a zdi se, kot da bi jih še nekaj. Zlata reprezentanca je razpadla. Jasno je bilo, da bo po vzponu na vrh sledilo težavno seznanjanje z realnostjo, a da bo padec tako hud, ni mogel nihče pričakovati. Uvrstitev na svetovno prvenstvo na Kitajskem je zdaj bolj v sferi znanstvene fantastike. Na košarkarski zvezi še upajo, čeprav realnost in razmerje sil govorita drugi jezik.
Legitimen je selektorjev razmislek, ali bi bila udeležba boljša, če bi Sloveniji bolje kazalo.
Kaj se je zgodilo? V veliki meri splet nesrečnih okoliščin. Evroligaši in liga NBA svojih igralcev na kvalifikacije ne pušča v novembrskem in februarskem oknu, junijski in septembrski termin pa sta že bolj odprta, a le za bolj iznajdljive in močne. Ne dvomimo, da je novodobni sultan ob Bosforju vsaj malo namignil turškim evroligašem, naj igralce spustijo v reprezentanco. Ta se že mesec dni pripravlja, čeprav je uradni fibin termin 30. avgust. Nanj se, denimo, požvižga španska liga, ki reprezentantom dovoljuje udeležbo šele od 9. septembra. Pomenljiv podatek je, da je Španija z eno nogo že na SP. Druga okoliščina je, da se je lep del slovenske reprezentance, predvsem zahvaljujoč evropskemu naslovu, preselil v španske klube. Po eni strani se da razumeti, da si za začetek ne morejo privoščiti napetega odnosa s klubom zaradi udeležbe v reprezentanci. To je njihov kruh. Po drugi strani pa brez odličja iz Carigrada Barcelone in Reala in še koga ne bi videli. Povsem legitimen je selektorjev razmislek, ali bi bila udeležba boljša, če bi Sloveniji na lestvici bolje kazalo.
In potem imamo še igro gluhih telefonov. Ne le med KZS in Luko Dončićem, ampak na to niso imuni niti v nogometu. Tudi tu telefon zvoni v prazno med prvim zvezdnikom Janom Oblakom in selektorjem. Eden (Dončić) se pogovarja prek sms, drugi (Oblak) pa niti tako ne.
Muhasti zvezdniki bi porekel kdo. A ker zgledi vlečejo, se tudi 16-letniki, tako kot je to do vpoklica v člansko vrsto počel Dončić, izogibajo igranju za mlajše reprezentančne selekcije. Domoljubje je ali ga ni, pravijo. A bolj se zdi, da prevladuje preračunljivost.