Meje so za tiste, ki jih prestopajo

Ko so sredi lanskega šolskega leta mediji poročali o novostih na področju srednjega šolstva, se je na mlade vsul plaz zgražanja. Najbolj se je javnost obregnila ob možnost, da bi se polnoletni dijaki opravičevali kar sami, če bi se jim tako zahotelo, pa bi lahko svojim staršem odrekli pravico, da vidijo njihove ocene.

Svet se zaradi te novosti ni podrl. Šole nimajo omembe vrednih težav, kajti večina mladih nima nikakršnih slabih namenov. Lepo se razumejo s svojimi starši, cenijo njihovo skrb, zaupajo jim svoje uspehe in neuspehe ter dobro vedo, da za cilje, ki jih želijo v življenju doseči, potrebujejo znanje.

Spremembe je treba uveljaviti zaradi manjšine, s katero so težave, in ne zaradi večine, s katero težav ni.

Imamo dobro mladino, ki razume pravila igre in ve, zakaj se izobražuje, sporočajo ravnatelji. To pa ne pomeni, da spremembe, s katerimi želi zdaj ministrstvo za izobraževanje izenačiti obravnavo mladoletnih in polnoletnih dijakov, niso potrebne. Spremembe je treba uveljaviti zaradi manjšine, s katero so težave, in ne zaradi večine, s katero težav ni. Psihične in osebnostne motnje, denimo, je težko razreševati, če dijak iz procesa izloči svoje starše.

Tudi ponovna uvedba stopnjevanja vzgojnih ukrepov in možnost, da učitelj učenca, ki moti pouk, pošlje iz razreda, v šolah ne bo povzročila revolucije. V letošnjem eksperimentalnem šolskem letu so šole težave s tistimi dijaki, ki se ne znajo ustaviti, reševale v svojimi šolskimi pravilniki. Da bi zavarovale večino, ki želi spremljati pouk in pri njem konstruktivno sodelovati, so učencem, ki pouk motijo, dajale posebne zadolžitve ali jih poslale delat družbo varnostniku. Zakonski zapis, kje je meja, do katere lahko dijak gre, bo predvsem poenotil sistem in olajšal delo tistim šolam, ki same niso zmogle uveljaviti reda ali pa so jim za vratom viseli odvetniki, ki so jih za zaščito pravic svojega podmladka najemali starši.

Spremembe, ki jih pripravlja ministrstvo, rešujejo ekscesne težave, ki se ne pojavljajo zelo pogosto. V normalnih okoliščinah, ki vendarle prevladujejo, je vrednost teh zakonskih novitet predvsem simbolna.

Gre za sporočilo, da pravice skupine ne morejo biti podrejene pravicam posameznika in da imajo vsa naša dejanja neko zgornjo mejo tolerance. To sporočilo je seveda aktualno za vse generacije in še zdaleč ne le za mlade.


Najbolj brano