Ljubo doma, kdor ga ima

V nazadujoči občini Idrija nihče ne živi pod milim nebom. Le stanovanjski trg je, za razliko od dobršnega dela Slovenije, mrtev. Novogradenj skoraj ni, ker se večina ne zaveda, da so stanovanja del razvojne politike. Vodstvo občine, ki to ve, pa je izgubljeno v vsemogočih težavah.

Pereča demografska podoba starajoče občine opozarja zaman. Z rojstvi na zgodovinskem dnu, s hitrim odseljevanjem mladih in v zadnjih letih še staršev z njimi, je na razpotju tik nad prepadom. Res se v občino na leto priseli okrog 400 ljudi, le prgišče manj, kot se jih iz nje odseli, a so ti starejši, pa tudi manj izobraženi. Med drugim so zadovoljni z vsako luknjo, ki jo za daljši, še raje pa krajši čas nezainteresiranega obstanka v najtežje dostopni občini v Sloveniji, lahko izbrskajo.

Za bivanje neprimernih lukenj ima Idrija v izobilju. Novogradenj ni, času pred prvo vojno pripada kar 849 od 3972 stanovanj.

Za bivanje neprimernih lukenj ima občina v izobilju. Času pred prvo svetovno vojno pripada kar 849 od 3972 naseljenih stanovanj v “prhauzih” in hišah. Kar 400 iz tega časa je nenaseljenih, a občasno dobijo stanovalce. Še nekaj več kot dvakrat toliko je praznih, a prav tako starih nekaj desetletij. V tem tisočletju so v občini zgradili manj kot 300 stanovanj.

To pomeni, da mnogi bivajo neprimerno. Mladi, kolikor niso med tistimi 700, ki so občino v zadnjem desetletju zapustili, pogosto pri starših. Tistih dva tisoč med aktivnimi prebivalci, ki delajo izven občine, se na slovo pripravlja. Onih dva tisoč, ki iz drugih občin služi kruh v Idriji, v njej nima možnosti ustvariti dostojnega doma.

Ker v Idriji in Spodnji Idriji utesnjenost in vrsta preprek novogradenj ne omogočajo. V Godoviču, ki edini prostor ima in je občina zanj celo pripravila načrt za pozidavo večje soseske, pa prišlekov nočejo. Ne za nizko ceno, ki jo mrtev nepremičninski trg omogoča za prodajo zemljišč, še manj za ceno poglobitve infrastrukturnega zaostanka. Ki mu občina v krču ni več kos.

Imajo pa v občini vas, ki dokazuje, da je napredek, tudi s pomočjo novogradnje, mogoč. Seveda z aktivnim vodenjem, drezanjem občine in države. Gre za Ledine, ki niso po naključju s povprečno 36,4 leta starimi vaščani med mlajšimi v Sloveniji in lep primer za razmislek. V občini, državi, ki slednjo z neprimernim financiranjem sopotiska v prepad in v spone tradicionalnosti ujetem Godoviču.


Najbolj brano