Les je naše bogastvo, pa ...
Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, zato ne preseneča, da se vsako drugo gospodinjstvo ogreva z lesno biomaso. Z drvmi, peleti ali briketi. Vseeno pa 40 odstotkov vsega lesnega goriva, ki ga uporabimo, pride iz Srbije ter Bosne in Hercegovine, kar govori o tem, da pri nas na tem področju očitno še nismo izkoristili vseh možnosti. In tako kot v energetski krizi rastejo cene električne energije in zemeljskega plina, gredo v nebo tudi cene lesne biomase.
Po poročanju medijev je cena peletov v le nekaj mesecih zrasla za slabih 70 odstotkov, briketov za 30 odstotkov, drva pa so se podražila za dobrih 60 odstotkov. Zaradi povpraševanja, ki je veliko. Zatika se tudi pri dobavi. V Bosni in Srbiji so prepovedali izvoz lesa za kurjavo. Na trg z lesom za kurjavo (kot z ostalimi energenti) negativno vpliva vojna v Ukrajini, zdaj pa prihajajo v javnost še informacije o špekulativnem zadrževanju peletov in drugega lesnega kuriva v skladiščih, pri čemer je iz političnih krogov že slišati, da gre za nedopustno “vojno dobičkarstvo”.
Če bi znali izkoristiti naravne danosti, znanje in potrebe, bi lahko lesarji v prihodnjih letih pisali lepo zgodbo in prispevali tudi k manj skrbem v družbi zaradi energetske krize.
Les je naše bogastvo, pa z njim očitno ne znamo najbolje gospodariti. Tako nam je, česar v lesni branži še zdaj ne morejo razumeti, uspelo uničiti vso proizvodnjo ivernih plošč, za kar je uporaben les slabše kakovosti. Ta gre zdaj v izvoz, tako da morajo naši proizvajalci večino surovine kupovati na tujem, kar je skregano z logiko, a tako je. Lesarji, ki se večinoma ogrevajo z ostanki v proizvodnem procesu, imajo velike stroške tudi z ostalimi energenti, saj številnih strojev, ki jih uporabljajo, ne morejo poganjati peleti.
Kljub ne ravno rožnatim trenutnim razmeram po tem, ko so lani poslovali zelo dobro, ohranjajo v panogi optimizem. Glede na tradicijo, strokovno znanje in zaloge lesne mase, ki bi jo bilo treba v večji meri zadržati doma, po mnenju nekaterih pa ponovno vzpostaviti tudi opuščeno proizvodnjo ivernih plošč, stavijo predvsem na izdelke z visoko dodano vrednostjo, namenjene za izvoz.
Perspektiva je tudi v izdelavi pohištva, oken in vrat, materiala za gradnjo hiš. In če bi bila veriga od trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, predelave lesa, oblikovanja, proizvodnje in prodaje lesnih izdelkov in drugih komponent iz lesa ter izrabe lesnih ostankov in odpadkov za proizvodnjo energije bolje podmazana in bi znali izkoristiti naravne danosti, znanje in potrebe, bi lahko lesarji v prihodnjih letih pisali lepo zgodbo in prispevali tudi k manj skrbem v družbi zaradi energetske krize.