Lepa trgatev v nelepem letu
Vino, ki ima številne blagodejne učinke, nekatere opevajo že vsaj od antike, je od letos tudi razkužilo. V neznansko iskani artikel ga bodo v vinorodnih državah EU predelali v okviru kriznega ukrepa za podporo vinarskemu sektorju. V Sloveniji bodo v žganje, ki ga bodo z dodatki naredili neužitnega, predvidoma skuhali osem milijonov litrov vina, kar je približno desetina letine. Tri milijone litrov bo vina iz vinorodne dežele Primorska. Gre za vino, ki ni bilo pripravljeno za zorenje in za katerega ne zmorejo najti kupcev, zato so se morali vinarji odločiti, kaj z njim, da bo v kleteh prostor za letošnjo letino. No, 0,8 evra za liter vina, ki gre v destilacijo, niti ni tako slab argument za odločanje kaj in kako.
Nepriljubljen ukrep ne bo osrečil nikogar, a bo nekaterim vinarjem pomagal preživeti, kar pomeni tudi, da bodo njihovi vinogradi v prihodnje obdelani. V njih je te dni živahno, saj je trgatev razen na Krasu v polnem razmahu. Letina na Primorskem bo količinsko solidna, kakovostno pa zelo dobra, napovedujejo. A bodo morala vina najti pot do kupcev, tako doma kot v tujini.
Žal se slovenski vinarji ne morejo opreti na sektorsko marketinško in razvojno agencijo, ker je ni.
Zelo močno se pozna, da se je svet za več tednov ustavil, da gostilne niso na obratih, kot so bile lani v tem času, da je turistov manj, pa tudi njihove navade so drugačne in da se izvoz le stežka spet vzpostavlja. Zdaj je na preizkušnji na eni strani poslovni ugled posameznega pridelovalca, na drugi pa njegova iznajdljivost in prodornost. Žal se slovenski vinarji ne morejo opreti na sektorsko marketinško in razvojno agencijo, ker je ni. Ker promocijskih in razvojnih energij na področju slovenskega vina nikoli ni nihče povezal in razvijal, se vinarji žal ne morejo opreti na sistemsko zasnovano strokovno telo s tega področja. Ostanejo jim, kot rečeno, lastne sile ali pa ad hoc ukrepi, kot je krizna destilacija.
Država je v vino v minulih letih vložila precej energij, a ne v sistemske panožne rešitve, temveč v tako imenovano “bitko za teran”. Ta bo enega od epilogov dobila jutri, ko naj bi bila znana odločitev evropskega sodišča, kako bo poslej z rabo tega imena za vino iz hrvaške Istre. Kar koli bo odločeno, bo ostal grenak priokus, da bi ob celovitejši državni skrbi za sektor v minulih letih imeli slovenski vinarji trdnejše temelje za razvoj in uveljavljanje. Vse to seveda velja tudi za teran in njegove pridelovalce.