Korenine, ki so napredne
Korenine pogosto povezujemo s preteklostjo, z navezanostjo na prednike, na dediščino. In (pre)pogosto tudi z ovirami, ki zavirajo napredek, s sponami, ki nas vlečejo nazaj, ki ovirajo naš pogled v prihodnost. Z zaostalostjo torej.
Tudi v Sloveniji ni redko predpostavljanje, da so mesta napredna in liberalna, podeželje pa zaostalo in konservativno. In predvsem: da je prvi sklop lastnosti pozitiven, drugi pa negativen.
Ni jih treba biti sram, da živijo na vasi, ker je tudi vaška zgodovina bogata in pomembna. Z vidika sodobnega sveta pa tudi napredna.
Takšna črno-bela slika je predvsem stvar izhodišč. Meril. Ki pa se v času spreminjajo. Glede na stanje našega planeta bi moralo nedvomno biti eno poglavitnih meril pozitivnosti vzdržen, trajnostni razvoj. Marsikaj nam glede tega pove sodobna znanost, ki zna varčevati z energijo, uvajati obnovljive vire, predelovati odpadke ..., marsikaj pa tudi preteklost. Ki je do nekaj desetletij nazaj dokazano bila vzdržna.
Po tej preteklosti brskajo mnogi člani študijskih krožkov, ki delujejo pod okriljem Andragoškega centra Slovenije. Brskajo kot laiki, ljubitelji in zanesenjaki, a sodeč po bogatem zborniku, ki so ga te dni predstavili javnosti člani študijskih krožkov Razvojnega društva Vrhe, v marsičem koristno dopolnjujejo znanost. Ki sicer živi in raziskuje tudi na podeželju.
Študijski krožki delujejo v več kot stotih slovenskih krajih. Majhni so, ker je njihov način delovanja vezan na majhne skupine. A izjemno dragoceni. Ker spodbujajo učenje in raziskovanje pri vseh odraslih ne glede na starost, izobrazbeno raven, ideološko pripadnost ... Dragoceni so torej že zato, ker spodbujajo demokratičnost in pluralnost, odprtost in strpnost ter iskanje stičnih točk namesto tistih, ki razdvajajo. In so že s tega vidika napredni.
Dragoceni pa so tudi zato, ker dopolnjujejo raziskovalce, zlasti pri etnoloških, jezikovnih in drugih kulturoloških in antropoloških temah. In dopolnjujejo jih ljudje, ki stvari, ki jih raziskujejo, tudi živijo.
Dragoceni so tudi zato, ker s pomočjo usposobljenih mentorjev znajo in zmorejo opazovati svoje okolje širše. Zato se, ko odkrivajo drobce svoje zgodovine in okolice, zavedo, kako bogata je. In da jih zato ni treba biti sram, da živijo na vasi, ker je tudi vaška zgodovina bogata in pomembna. Z vidika sodobnega sveta pa tudi napredna.