Ko Bitnjo in Piran “zalije” plin

Seveda včeraj in v nedeljo Dolnje Bitnje, Izole, Pirana in drugih krajev ni zalil zemeljski plin, saj se plin v svojem osnovnem stanju ne razliva (čeprav ga poznamo tudi v utekočinjeni obliki). A razlogi za poplave so dokazano prav izpusti fosilnih goriv, ki spreminjajo podnebje.

V prvi vrsti nafte, a tudi zemeljskega plina. Slednjega izpostavljamo zato, ker naj bi se od nafte Slovenija in Evropa v naslednjih letih dejansko poslovila, od plina pa še ne. Prav te dni namreč EU (komisija, parlament in svet) odloča o 250 milijardah evrov, ki jih bodo članice lahko črpale iz treh skladov: sklada za regionalni razvoj, kohezijskega sklada in sklada za pravičen prehod. A čeprav so se julija evropski voditelji zavezali, da bosta tako evropski proračun kot tudi denar za oživitev gospodarstva skladna z evropskimi podnebnimi zavezami in zelenim dogovorom, se zadnje dni vse bolj kažejo težnje, da bi to ne veljalo za sklad za regionalni razvoj. Slednji naj bi tako omogočal tudi financiranje naložb v zemeljski plin.

Med proizvodnjo in porabo zemeljskega plina nastajajo znatne emisije ogljikovega dioksida in metana. Oba sta povzročitelja podnebnih sprememb.

Če se bo to res zgodilo, bo to pomenilo prelom obljube o zeleni Evropi, ki jo je ob nastopu napovedala nova evropska komisija, in potrdilo nadaljevanje zgrešene politike prejšnje komisije, ki je tik pred odhodom kot v posmeh podnebnim zavezam med 195 energetskih projektov uvrstila kar 77 plinskih. Nova komisija je mantro o plinu kot “prehodnem” energentu opustila, a v resnici zemeljski plin še ne odhaja na smetišče zgodovine. Tudi v Sloveniji ne, kjer z državnim soglasjem prav tako še vedno smelo načrtujemo nove in nove plinovode.

Med proizvodnjo in porabo zemeljskega plina dokazano nastajajo znatne emisije ogljikovega dioksida in metana. Oba sta povzročitelja podnebnih sprememb, prvi z daljšim vztrajanjem v ozračju, drugi s krajšim, kako desetletje ali nekaj več. Prav zato bi morali njegove emisije ustaviti čim prej. A kaže, da energetski lobi ostaja močan. Ta teden je prišlo na dan, da je Nathalie Tocci, ena od direktoric italijanske naftne in plinske družbe Eni, celo svetovalka za evropsko zunanjo politiko.

Tudi tako se pišejo razlogi za to, da decembra namesto snežink z neba pada dež, ki zaliva mesta in uničuje ceste; da so poletni vročinski in sušni valovi vse daljši in vse hujši; da se nam, skratka, vse pogosteje dogajajo vse hujše ujme.


Preberite še


Najbolj brano