Kislo vino iz Luksemburga
Letošnja trgatev bo za Kraševce grenka. Ne samo za tiste v vaseh, kjer je pred dnevi že skoraj zrelo grozdje sklestila toča, temveč predvsem za več kot 700 vinogradnikov, ki obdelujejo 450 hektarjev vinogradov, posajenih s trto refošk. Iz nje na rdeči kraški zemlji pridelajo teran. Tu in samo tu, nikjer drugje na svetu.
A ko kupec v trgovini ali restavraciji išče teran, mu lahko pride pred oči tudi steklenica, na kateri piše teran, pa v njej ni vina teran.
A ko kupec v trgovini ali restavraciji išče teran, mu lahko pride pred oči steklenica, na kateri piše teran, pa v njej ni vina teran.
Hrvaška Istra je namreč pri evropski komisiji dosegla, da lahko stekleniči vino z imenom Hrvatska Istra iz grozdja sorte teran. Ki je še pred poldrugim desetletjem na hrvaških seznamih sort trt sploh ni bilo.
Dobri poznavalci bodo seveda ločili teran od vina s trte z enakim imenom, občasni pivci, kakršnih je veliko, pa bodo zmedeni.
Sistem evropskih zaščit pridelkov in živil je namenjen prav temu, da bi se potrošniki lažje znašli, da bi ločili dobro od slabega, lokalno od univerzalnega, tradicionalno pridelavo od kakršne koli. Da jim ni treba preverjati, ali so v zavitku res pravi idrijski žlikrofi, pristni parmezan ali kraški med. Z nalepko na embalaži je kupec varovan, da dobi za primerno plačilo ustrezno vsebino, pridelovalec pa zaščiten pred cenejšimi ponaredki.
Morda je v nekaterih delih sistem tog in celo nepravičen - denimo da je “močnejši” tisti, ki si prvi zagotovi neko zaščito, a podobno velja tudi na vseh drugih področjih. Tudi meja med državami danes ne spreminjamo z delegiranimi akti, čeprav po drugi svetovni vojni ali še prej niso bile določene pravično. Sporazumi in zakoni so zato, de delajo red. Delegirani akt, s kakršnim Istrani lahko uporabljajo ime teran - četudi z majhnimi črkami (kdo pa to sploh opazi?!) - pa vnašajo nered. Na trg, med kupce, pivce, med vinogradnike in vinarje.
Saga o hrvaški rabi imena teran pa kaže še eno, hujšo nepravičnost: da v sporih ne štejejo vedno samo dejstva, temveč tudi moč in lobiranja.
Teran je vino z izrazito kislino. A ta je žlahtna. Vino, ki ga Kraševcem zadnjih sedem let natakajo evropske institucije, pa ima okus po skisanem. Kar je problem za Kraševce, a tudi za te institucije, ki bi morale biti, kot dobro vino, odporne na takšne “zunanje” vplive.