Kaj če minister odstavi rektorja?

Na ministrstvu za izobraževanje niso odgovorili na naše vprašanje, kako bodo ukrepali in kaj sploh lahko naredijo, če revizija, s katero bodo preverjali poslovanje Univerze na Primorskem, pokaže resne nepravilnosti. Ker je, kot pravijo, vsakršno vprašanje o reviziji, ki jo morajo šele odrediti, preuranjeno.

Zoper rektorja Dragana Marušiča se je v preteklih letih nabralo veliko očitkov. Nekateri so ostali pri namigih, celo anonimnih, drugi so bili potrjeni s pravnomočnimi odločitvami sodišč. Univerza svoje dostojanstvo in dostojanstvo rektorja Marušiča krčevito brani. A čeprav nobena zgodba ni črnobela ter Marušič še zdaleč ni ne prvi ne edini grešnik v Armeriji in Foresteriji, ostaja dejstvo, da so ponavljajoče se afere na pročelju koprskih univerzitetnih palač pustile madeže, ki se jih bo težko znebiti.

Kljub temu, da je bila beseda v Kopru marsikdaj zlorabljena, je avtonomija znanosti in umetnosti še vedno svetinja.

Na UP se zelo radi sklicujejo na avtonomijo. Tudi takrat, ko ni treba. Z ministrstva so že vnaprej pojasnili, da noben javni zavod ni nad zakonom in njihova odločnost pri poskusu razčiščevanja nepravilnosti je osvežujoča. A če mlačnost državnih funkcionarjev škodi, je nevarna tudi prevelika vnema. Nihče od nas ne želi živeti v državi, kjer minister lahko zamenja rektorja univerze. Kljub temu, da je bila beseda v Kopru marsikdaj zlorabljena, je avtonomija znanosti in umetnosti še vedno svetinja. Nujni predpogoj za svobodno misel in upanje na uspešno prihodnost. Če se revizije in nadzori začnejo množiti, izza vogala hitro skoči Viktor Orban. S svojimi teorijami zarote, seznamom nezaželenih idej in ukinjanjem univerzitetnih ustanov. V Sloveniji ni nobenega razloga, da bi na tem področju pritiskali alarm, a se mora naš akademski prostor s prevladujočim vplivom javnih, ali bolje rečeno državnih, univerz, nenehno zavedati nevarnosti, da politika skozi velika vrata vstopi v predavalnice.

Zato je upati, da bo primorska akademska skupnost ob zaključku ministrske revizije ravnala odgovorno. Sklepala, kot se za znanost spodobi, zgolj in samo na podlagi dejstev. Za nekaj trenutkov zakopala ambicije, kalkulacije, zamere, egocentrizme in zavisti. Ter v dobro ustanove in vsega tistega, kar predstavlja, ravnala odgovorno. Ravno odgovornost je, navsezadnje, bistvo avtonomije.

---

---