Kaj bi z našo vojsko?
Natanko 29 let po prvem postroju slovenskih fantov v uniformah s slovenskimi oznakami in prisego slovenski državi v domačem jeziku se danes zdi, kot da še vedno ne vemo, kaj bi z našo vojsko. Da imamo civilisti različna mnenja o vojski, da bi jo nekateri kar ukinili, drugi pa zanjo kupovali nadzvočna letala, je povsem razumljivo. Da pa politika, pa ne ena, druga ali tretja vlada, ampak dolgoročna strateška politika države ne ve, kaj bi z lastno vojsko, je žalostno in predvsem nezrelo.
Nezrelo za državo, ki je po 46-letni izkušnji sistema, ki se je sesul sam vase in do takrat krmaril med enim in drugim svetovnim vojaškim blokom, komaj čakala, da steče pod okrilje zahodnega zavezništva Nata. In takrat obljubljala, da bo v Natu resen igralec, da bo oblikovala dve srednji bataljonski bojni skupini in da bo prispevala veliko več kot le zastavo pred sedežem najmočnejše vojaške organizacije na svetu.
Namesto da bi imeli majhno in opremljeno vojsko, se iz leta v leto naslajamo nad negativno oceno za njeno delovanje v vojni.
Še dobro, da smo zgodovinsko povezani z nemirnim Balkanom, da lahko naša vojska vsaj tam koristno uporabi lastno znanje in izkušnje. Ker opreme, ki je nimamo, naši vojaki ne morejo nikjer ne pokazati ne uporabiti. Saj ne da bi klicali po priložnostih, da bi jo uporabljali, brez nje pa vojaki tudi ne morejo. To je podobno, kot da bi motoristi vozili brez čelade in se tolažili s tem, da ne bodo padli ....
Namesto da bi že zdavnaj imeli majhno, opremljeno in usposobljeno vojsko, se raje iz leta v leto naslajamo nad negativno oceno, ki jo naši vojski pripisujejo za pripravljenost delovanja v vojni. Drži, vojska je velika vreča brez dna, ki predstavlja velik strošek za državno blagajno. Pa nič večjega od drugih vreč, ki imajo še nižje dno.
Tudi novemu načelniku generalštaba je jasno, kar se je pokazalo v teh 29 letih. Da glavno politiko opremljanja in razvoja vojske kroji denar. Ker pa vse prevečkrat gledamo, kako je tega denarja dovolj za takšne in drugačne potrebe, je torej vsa odgovornost za stanje slovenske vojske na vesti politikov. Tistih, ki nas vodijo zdaj, in vseh, ki so nas vodili doslej. In ob novi negativni oceni naše vojske ne sme biti sram ne generalov ne stotnikov in ne vojakov, ampak politike. Sramota pa je žal občutek, ki se politične kaste pri nas redko prime in jo še redkeje prizadene.