Izzivi kot priložnost
Škofija Koper je bila ustanovljena leta 1977, pred tem so bili naši kraji vsaj 800 let pod upravo tržaških škofov. V 45 letih je Jurij Bizjak tretji koprski škof. Med verniki se že porajajo radovednost in špekulacije, kdo bi ga utegnil naslediti.
Nam nedavno imenovanje celjskega škofa Maksimilijana Matjaža in novomeškega škofa Andreja Sajeta nakazuje, da bo tudi za Primorsko papež izbral človeka z znanstveno kariero? Se bo v škofiji, ki jo je sekularizacija zaradi trendov priseljevanja po drugi svetovni vojni dosegla med prvimi, papež odločil za koga, ki je močan v pastorali in pri neposrednem delu z ljudmi? Bo izbrano ime med primorskimi kristjani prepoznavno ali se bodo morali na novega duhovnega pastirja šele privaditi?
Prihodnost Škofije Koper bo odvisna predvsem od tega, ali bo novi škof v izzivih videl nepremostljivo težavo ali - v sodelovanju s sodelavci - še eno novo priložnost.
Za vernike to niso nepomembna vprašanja, pa tudi za širšo javnost ne bi smela biti, saj je Škofija Koper pod dosedanjimi škofi zgledno soustvarjala skupnost in prispevala k boljšemu življenju vseh. Omenimo sakralno dediščino, v zadnjem času pridobitev novih orgel v koprski stolnici ali pa prenovo nadangela Mihaela na piranski cerkvi, kar so bili pomembni dogodki tudi za lokalne skupnosti, ne le za škofijo.
Spomnimo še na sodobna mladinska duhovna gibanja, kot je gibanje Pot, ki ga je Vinko Kobal za duhovno in siceršnjo vzgojo mladih začel že v 60. letih prejšnjega stoletja, na skupnost Srečanje za odvajanje od odvisnosti po metodi Don Pierina, ki jo je v Slovenijo, najprej v Škofijo Koper, pripeljal duhovnik Franc Prelc. Na znanega psihologa in psihoterapevta Bogdana Žorža, ki se je med prvimi pri nas posvečal problemom sodobne vzgoje ter težavam otrok in mladostnikov, tesno pa sodelovala tudi s katoliško revijo Ognjišče. Ta je nastala leta 1965 v župnijah Koper in Postojna, kmalu pa je še v širši slovenski prostor prinesla “svež veter koncilske pomladi”. Spomnimo še na pobude, kot je maša za partizane na Sveti Gori, ki jo je daroval frančiškan Bogdan Knavs, in še bi se našla kakšna avantgardna novost, ki je vzniknila prav na Primorskem.
Morda je prav udarec sekularizacije, zaradi katerega pripadnost Cerkvi ni več nekaj samoumevnega, že zgodaj pripomogel k temu, da so duhovniki in laiki v Škofiji Koper začeli iskati drugačne poti do ljudi. Izzivi ostajajo, oddaljevanje od vere se poglablja po vsej stari Evropi, z zamikom pa bo po škofijah vedno bolj primanjkovalo duhovnikov. Prihodnost Škofije Koper bo odvisna predvsem od tega, ali bo novi škof v izzivih videl nepremostljivo težavo ali - v sodelovanju s sodelavci - še eno novo priložnost.