Izolani med željami in resničnostjo
O tem, da propadajoča stavba iz leta 1911 sredi Izole že dolgo ni več primerna za kulturni dom, ni nobenega dvoma, o ustrezni lokaciji in velikosti nadomestnega objekta pa bi lahko razpravljali. Toda izolski župan Danilo Markočič, menda sit vseh dosedanjih razprav vsaj od županje Brede Pečan dalje, se je z nekaj izolskimi in drugimi kulturniki odločil (ali pa so ga k temu spodbudile bližajoče se lokalne volitve), da je čas za ukrepanje in da je smiselno govoriti le o novi lokaciji na območju nekdanje Male opreme in Ribe o bistveno večjem in širše zastavljenem kulturnem centru. Takšnem, ki bi imel 420 sedežev v veliki dvorani in 130 v mali, zunanji prireditveni prostor, večnamenske dvorane za ples, kino predstave ..., galerijsko dejavnost, kavarno in še kaj. Po ocenah, ki še ne vključujejo ponorele inflacije, naj bi stal 16,44 milijona evrov, a bi se lahko podražil tudi na 18 ali 20 milijonov, 7, 17 milijona pa je Izolanom obljubila zdaj že nekdanja vlada. Se nova s tem strinja?
V Izoli ne skrivajo ambicij, da si z Istrskim kulturnim centrom Izola želijo večjih kulturnih prireditev in v dobro turizma izpopolniti ponudbo v regiji. Tudi zato so center poimenovali istrski, potem ko so se mu druge istrske občine kot morebitne družbenice odrekle, pa so mu dodali še izolsko oznako.
Ni naključje, da so v Izoli dopustili, da je objekt kulturnega doma tako propadel. Denar za prireditve so vrsto let zagotavljali tako, da so varčevali pri obratovalnih stroških.
Kdaj in zakaj so obrnili ploščo, lahko samo ugibamo, saj je Markočič na začetku mandata omenjal novi kulturni dom za štiri milijone evrov. Zagotovo pa je zasuk povezan z neuspešno kandidaturo Pirana za Evropsko prestolnico kulture Piran2025, torej s projektom, ki ga je vodila Martina Gamboz in ki si zdaj za kulturni center prizadeva kot začasna vodja urada za družbene dejavnosti. Pa to vprašanje ni tako zelo pomembno. Pomembneje je, kako bo občina, ki je lani v vsem letu zbrala 21,32 milijona prihodkov, izpeljala tako široko zamišljeno novogradnjo in kasneje prodajala po 130, 420 ali še več vstopnic na prireditev. Mar Izola res premore toliko željnih kulturnih dogodkov ali pa jo bodo začeli množično obiskovali kulture željni, ki se zdaj zapeljejo v Cankarjev ali Kosovelov dom, Tržaško operno gledališče Verdi, Gledališče Rossetti, pulsko Areno ...?
Ni naključje, da so v Izoli dopustili, da je objekt kulturnega doma tako propadel. Denar za poletne, decembrske in vse vmesne prireditve so vrsto let zagotavljali tako, da so varčevali pri obratovalnih stroških; prednost so dajali programu. Čemu bodo poslej?