Istrski začaran vodni krog

Oskrbo s pitno vodo v slovenski Istri bodo torej na srednji rok reševali s pomočjo kraškega in postojnskega vodnega vira, enkrat v prihodnje morda tudi z bistriškim virom. Z vzpostavitvijo vodovodnega omrežja na južnoprimorskem območju bodo celotni (širši) regiji zagotovili več rezerv vode, s tem pa tudi varnosti v primeru prometnih in ekoloških nesreč oziroma drugih izjemnih okoliščin. Da je temu scenariju prižgala zeleno luč država in da se z njim strinjajo vpletene občine in njihova vodooskrbna podjetja, je samo pohvalno. Potem ko so opustili načrtovanje zadrževalnika Suhor(i)ca, je pomenljivo tudi, da za trajno rešitev istrske vodooskrbe pripravljajo novo projektno nalogo, s katero bodo (hipotetično) preverili zadostnost vira, ki bi nastal z ureditvijo zadrževalnika Kubed ali nekega drugega vira. Katerega, ne omenjajo, toda Istrani se še dobro spomnimo, da so akumulacijo Kubed za vodooskrbo in namakanje v preteklosti že snovali.

Leta 1985 so si jo zamišljali s 360.000 kubičnimi metri prostornine in 20-metrsko pregrado (prva različica akumulacije Padež bi imela 73-metrsko pregrado, tista na Suhor(i)ci 57-metrsko), kasneje pa so zadrževalnik Kubed risali s prostornino 4,06 ali 4,08 milijona kubičnih metrov. Na takšne številke so prisegali tudi leta 1998, ko je tedanje ministrstvo za okolje in prostor podprlo ureditev kubejskega zajetja, ki bi ga polnili ne samo ob viških padavin, ampak - zaradi bližine izvira reke Rižane - tudi z vodo iz reke oziroma izvira v času večjih rečnih pretokov, kakršni so, denimo, v tem obdobju.

Se torej v slovenski Istri vrtijo v začaranem krogu ali po vzoru hudiča v sili še muhe žrejo? Poleti stavijo na turizem, ob tem pa ne vedo, če bodo gostom lahko ponudili - pitno vodo.

Toda ministrstvo je že okrog leta 2000 ugotovilo, da zajetje ne bi imelo zadostne prostornine, težavo naj bi predstavljalo tudi zagotavljanje tesnosti dna in čiščenje, nekateri strokovnjaki pa so opozarjali, da gre za isti vodni vir, kot ga ima reka Rižana, kar sistemu ne bi zagotavljalo potrebne dodatne varnosti. Poleg tega so območje uvrstili v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000. Kaj je sledilo, vemo: prizadevanja za zadrževalnik na Padežu, na Padežu ali Suhor(i)ci in na zadnje samo na Suhor(i)ci. Vmes, jeseni 2019, so takratni istrski župani Agenciji RS za vode celo predlagali, naj črta akumulacijo Kubed. Se torej v slovenski Istri vrtijo v začaranem krogu ali po vzoru hudiča v sili še muhe žrejo?

Nujo imajo skoraj vsako poletje. Stavijo na turizem, ob tem pa ne vedo, če bodo obiskovalcem lahko ponudili - pitno vodo. Bo pritekla po ceveh s Krasa, iz hrvaške Istre, Trsta ali jo bodo pripeljali po cestah v cisterni? Bo zaradi kolon in zastojev prišla pravočasno in v zadostnih količinah? In koliko bo to stalo?


Preberite še


Najbolj brano