Igranje s pitno vodo
Nekatere stvari preprosto niso združljive, pa naj si še tako prizadevamo, da bi jih za vsako ceno spravili skupaj. Ena takšnih je varovanje virov pitne vode in vojaška (ali druga z nevarnimi snovmi ogrožujoča) dejavnost v njenem napajalnem kraškem zaledju. Tveganje je preprosto preveliko in vsakomur s kančkom zdrave pameti je to jasno.
Besedilo uredbe o zaščiti vodnega vira Malni in ostalih vodnih virov na celotnem vodovarstvenem območju, ki so jo pripravili na ministrstvu za okolje in prostor (MOP), je zato najmanj neresno in neodgovorno, če ne nezakonito. In jasno kaže na to, da v naši državi varovanja vode kot strateške surovine še nismo postavili za prioriteto.
Besedilo uredbe jasno kaže, da v naši državi varovanja vode kot strateške surovine še nismo postavili za prioriteto.
Na MOP so uredbo, ki je v pripravi že več kot 15 let, iz predala potegnili potem, ko je za nekaj pritiska poskrbela Občina Postojna. Ta je namreč zaradi pasivnosti države sama pripravila osnutek zakona o zaščiti vodnega vira Malni. Osnutek pa je nato v javno obravnavo prišel le nekaj dni po junijskem požaru v tovarni Fragmat in tik pred železniško nesrečo z razlitjem kerozina pri Hrastovljah, ki je še enkrat opozorila na nezmožnost preprečitve onesnaženja ob izlitju nevarnih snovi v kraško podzemlje.
Tudi v luči teh dveh dogodkov besedilo uredbe toliko bolj preseneča. V oči zbode zlasti dvoje. Prvič, popolna nesorazmernost ukrepov; lovcem ali nabiralcem gozdnih sadežev denimo na (naj)ožjem vodovarstvenem območju prepoveduje parkiranje na makadamu, dovoljuje pa vojaške vaje, kjer ni možno zagotoviti, da iztekanja nevarnih snovi ne bo. Vojaške in drugih, gospodarskih, dejavnosti tudi ne obravnava z enakimi vatli.
In drugič, konflikt interesov; pripravljalci uredbe, katere naročnik je MOP, v delu, ki se dotika območja osrednjega vadišča, so se oprli na strokovne podlage, ki jih je naročilo in plačalo ministrstvo za obrambo. Kako naj zaupamo uredbi, če so podlage zanjo pisali tudi tisti, ki so imeli nalogo “dokazati”, da naj bi vadišče pomenilo sprejemljivo tveganje? Tako kot avtorji pripomb se zato sprašujemo, ali takšna uredba sploh služi osnovnemu namenu, torej zavarovanju vodnih virov, ali dejansko vnaprejšnjemu zagotavljanju pravne podlage za umeščanje vojaškega vadišča mednarodnih razsežnosti v prostor.