Guberčev kompromis

Komentarji 07. 12. 2017, 06.00 , posodobljeno: 18. 01. 2018, 19.44

Ko izgubljaš, to stori z dvignjeno glavo. In Anto Guberac iz družbe Grafist je dokazal, da mu športno prenašanje porazov ni tuje. Iz približno pet milijonov evrov vrednega premoženja, ki ga je imel v ankaranskih nepremičninah, je uspel odnesti dobre tri milijone evrov vredno parcelo ob Luki Koper, na kateri bo lahko nemoteno nadaljeval z deponiranjem gradbenih odpadkov, in ne gre zanemariti, da je pogajanja končal z dvignjeno glavo in pokončno hrbtenico ter aplavzom Ankarančank in Ankarančanov, kar danes na svoj račun sliši malokateri gradbinec.

Lahko bi izgubil veliko več. Ankaranska občina je že sprejela moratorij na gradnje na tistih parcelah, kjer investitorjem ni uspelo pravočasno pridobiti gradbenih dovoljenj, lahko bi Guberca tudi razlastila, mu odvzela stavbno pravico in mu vrgla toliko polen pod noge, da bi lahko skupaj s poslovnežem Milanom Mandarićem, ki je že ves v modricah zaradi udarcev koprskega župana Borisa Popoviča, zakurila kres maščevanja in se ob njem še dolgo grela. A to se ni zgodilo, ker takšen scenarij ni bil v korist niti ankaranski občini.

Če bi Strmčnik pravico iskal na sodiščih, bi namesto pokopališča, mladinskega centra, novega javnega parkirišča, varovanih stanovanj za starostnike in novih 200 za mlade družine še naprej veselo rasla robida. Gregor Strmčnik pa razen tega, da varuje domači “grunt” ne bi imel pred koncem prvega mandata sokrajanom pokazati prav veliko. Kar je zmogel narediti brez Guberčevih parcel, je že storil. Ničesar novega pa še ni zgradil. Vsi veliki investicijski načrti so namreč umeščeni prav na te, strateško izjemno pomembne nepremičnine. In z ljudmi je že tako, da od županov, pa četudi novoizvoljenih, pričakujejo veliko, saj so takšne tudi njihove predvolilne obljube. V ankaranskem primeru so bile te podkrepljene z izdatnim proračunom. Župan zaenkrat zmaguje tako, da poražencev ni sram. Bojev pa še ni konec ...