Gospodar je lepo ime ...

Po najmanj desetletju hudega zanemarjanja naše vojske je končno prišel čas, ko se vojski v šestih letih obeta 780 milijonov za nujne naložbe. Za prenovo letališča Cerklje, gradnjo strelišča v Apačah, ureditev glavne ljubljanske vojašnice, nakupa bojnih vozil 4x4, informacijskih sistemov in opreme za kibernetsko varnost, pehotne oborožitve in opremo za specialne enote ...

Da naši vojaki torej z mednarodnih vaj ne bodo pošiljali razglednic z luknjastimi škornji in da se vrhovnemu poveljniku ne bo vsako leto zatikalo pri javnem obelodanjanju (ne)sposobnosti naše vojske. Vrhovnemu poveljniku, ki je z vladnega stolčka skupaj s svojedobnimi politiki vojsko spravil v današnji položaj, ali če hočete do luknjastih škornjev. Podobno kot policijo.

Vik in krik, ki sta ga zagnali Levica in SD o zakonu o investicijah v vojsko, je predvsem populistična poteza za nabiranje glasov

Res pa je, da so boljši časi za našo vojsko prišli v najslabših možnih časih. V času najhujše svetovne preizkušnje od druge svetovne vojne, ko se zaradi omejevanja epidemije novega koronavirusa krči gospodarstvo, zaposleni pa izgubljajo službe.

Ampak zaposleni so tudi ljudje, ki na svojih uniformah nosijo državne simbole in v imenu države držijo v rokah orožje. Tako je pač narejena vsaka država na tem svetu in dokler slehernemu med nami v možganih ne odmrejo celice, odgovorne za nasilje, pohlep, prevare, goljufanje in podobne “vrline”, bo pač tako.

Vik in krik, ki sta ga zagnali stranki Levica in SD ob sprejetju zakona o investicijah v vojsko, je zato predvsem populistična poteza za nabiranje volilnih glasov, napoved referenduma o zakonu pa skrajno nedržavniško dejanje. Če kdaj, bo v tem trenutku najlažje prodati ljudem “resnico”, da zaradi novih pušk ali oklepnikov ne bomo imeli spodobnega zdravstva in mogoče tudi ne bomo vsi dobili cepiva ...

Levica sicer še ne, stranka SD pa je imela doslej veliko možnosti, da bi uredila posamezne resorje naše države. Tudi obrambnega. Pa jih je? Žal ne. Plemenite so vrednote levičarjev, ki zagovarjajo predvsem socialno državo, malega človeka, manjšine in še in še, vendar ko mladenič ali mladenka enkrat postane gospodar, mora poskrbeti za vse svoje premoženje. Tudi za tisto, do katerega ne goji posebnih simpatij. Ali kot pravi star pregovor: “Gospodar je lepo ime, vendar težko breme.”


Preberite še


Najbolj brano