Fronto proti vladi so formalizirali
Slovenija je danes s podpisom sporazuma o povolilnem sodelovanju dobila alternativno politično silo, ki lahko realno starta na zmago na prihodnjih volitvah in prevzem oblasti.
Ljudje in civilna družba so od svojih političnih predstavnikov pričakovali, da tudi formalizirajo široko fronta, katere temelj je nasprotovanje aktualni vladi in predvsem Janezu Janši. Pod skupnim dežnikom so se tako združili tako zmerni socialdemokrati, novomarksisti, radikalni levičarji, liberalci, predstavniki leve sredine in še razne interesne skupine, ki v teh strankah vidijo največji približek svojim idejam in politikam.
Vtisu, da gre predvsem za Antijanša koalicijo, se ne da izogniti, saj skupno identiteto gradi predvsem na zavračanju tistega, kar pooseblja trenutna vlada.
Sam sporazum je po eni strani za takšne dokumente dovolj konkreten, saj vzpostavlja pogoje za sodelovanje in jasno izraža namero o vodenju vlade, po drugi strani pa gradi skupno identiteto predvsem na zavračanju tistega, kar pooseblja trenutna vlada. Vtisu, da gre predvsem za Antijanša koalicijo, se ne da izogniti. Ustvarjalci sporazuma so skrbno pazili, da se ime Janeza Janše ne pojavi v besedilu, a je bil že na včerajšnji predstavitvi na Trgu republike prav aktualni predsednik vlade najpogosteje omenjan posameznik.
Morda bo tudi to dovolj za volilno zmago, saj se je vlada lotila spreminjanja slovenskega družbenega sistema, čeprav za to ni imela mandata, ob tem pa je zagrešila strateške napake v komuniciranju in skušala teptati temelje liberalne demokracije. To pa je naletelo na odpor ne samo politične opozicije, temveč tudi širokih slojev civilne družbe.
V sporazumu so odprta vrata tudi drugim strankam, če se le strinjajo s temeljnimi vrednotami, a so v komentarjih predsedniki strank že poudarjali, da si sodelovanja s strankami, ki sodelujejo z aktualno vlado, ne predstavljajo. S tem pa na nek način že predhodno izključili predstavnike 40 odstotkov slovenskega volilnega telesa. V zdravstveni krizi, ki še ni končana, sledila pa ji bo najbrž še gospodarska kriza, pa bi se v dobrobit Sloveniji morali izogibati izključevanju. Tudi iz taktičnega vidika se zdi nenavadno, da tako združena opozicija zapira vrata proti sredinskim strankam. Morala bi jih odpreti in ponuditi roko sodelovanja, da ne bo ta prostor zasedel kdo drug. Zavračanje sodelovanja, denimo, z Novo Slovenijo, to stranko od njih oddaljuje in potiska v naročje drugim. A očitno je politična ocena strategov štirih strank, ki so danes kar kipeli od samozavesti, da je nezadovoljstvo nad stanjem v slovenski družbi tolikšno, da za prevzem oblasti ne bodo potrebovali pomočnikov.