Evforija
Evropsko prvenstvo v odbojki se je od Stožic poslovilo z veličastno polfinalno predstavo, v kateri so gostitelji dela prvenstva izločili svetovne prvake. Stopnjevanje zmagovitih predstav slovenskih odbojkarjev v izločilnih bojih je v domovini sprožilo pravo evforijo, vstopnice za ključne tekme aktualnih nacionalnih junakov so pošle v rekordno kratkem času. In še novi rekordi se obetajo: v Parizu še nikoli ni bilo v enem dnevu toliko Slovencev, kot jih bo na nedeljskem finalu. S športne strani je najpomembneje, da je pozitivna energija navijaške množice zadnja dva tedna napolnila največjo večnamensko dvorano v državi in aktualnim slovenski športnim junakom vlila moči, da so na parketu dvorane presegli sami sebe.
Slike iz Stožic so lahko športni svet samo navdušile. Takega spektakla drugi kraji letošnjega evropskega prvenstva - to je potekalo še na Nizozemskem, v Belgiji in Franciji, kjer se bo s tekmami za odličja tudi končalo - niso zmogli. Kljub temu da je navijanje spontani del športnega dogodka, na katerega najbolj vplivajo akterji na igrišču, pa je bilo stožiško tudi del širšega organizacijskega načrta in izpeljano v maniri največjih mojstrov režije. V Stožicah je imelo vseh 11.000 gledalcev in več svojo vlogo, ki so jim jo prireditelji z izročitvijo raznih navijaških rekvizitov namenili že ob vstopu v dvorano. Samo glas za spektakel ni dovolj, navijaška koreografija iz Stožic pa je Evropo na najlepši način opozorila na raven navijaške kulture, kot se za športni narod spodobi. Slovenci smo športni narod, ki zna prav zaradi številčne neprimerljivosti z večino konkurence svoje športne junake toliko bolj slaviti.
In še novi rekordi se obetajo: v Parizu še nikoli ni bilo v enem dnevu toliko Slovencev, kot jih bo na nedeljskem finalu.
Tokrat je Slovence v evforijo spravila odbojkarska žoga. Odbojkarji so poskrbeli za nov narodni ponos, ki ga od osamosvojitve slovenski športniki redno obujajo z vrhunskimi dosežki. Ekipni športi imajo pri tem seveda največji učinek in tudi največ medijske pozornosti, ki je ključna za ustvarjanje oziroma stopnjevanje evforije. Toda ne gre se slepiti: tudi te bo enkrat konec.
V osnovi šport ostaja predvsem igra, zabava, način preživljanja prostega časa in še kaj. Zato tudi v času največjega zanosa ne gre prezreti, da življenje po evforiji spet ne bo le veselje. Primer malega Krisa iz Kopra na to že opozarja.