Egiptovski pesek v oči

Res zanimivo bi bilo po podnebnem vrhu, ki te dni poteka v egiptovskem Šarm el Šejku zbrati podatke o tem, koliko državnikov, uradnikov, svetovalcev in pomočnikov, ki skrbijo za to, da prvim teče vse kot po maslu, da pridejo, pozdravijo, stisnejo nekaj rok in povedo nekaj na pamet naučenih, vnaprej napisanih stavkov zaskrbljujoče vsebine, ob katerih modro pomolčijo, češ, stvar je resna, koliko naštetih in še drugih udeležencev podnebne konference je v času, ko tehnologija omogoča takojšnjo in dovolj kakovostno komunikacijo na daljavo, letelo v egiptovsko letovišče.

Zanimiv bi bil tudi izračun skupnega ogljičnega odtisa, pa koliko energentov, vode, embalaže in drugih surovin je bilo potrebnih za servisiranje vseh udeležencev podnebnega vrha, koliko dreves je moralo pasti za to, da so med srečanjem drug drugemu kimali, se hahljali, ko je tema to zahtevala, pa tudi resnih in zaskrbljenih obrazov zrli drug drugemu v oči, komaj čakajoč na kaj bolj lahkotnega, prijetnega in ugodje sprožajočega.

Če bi prišli do nekega konkretnega dogovora, potem bi jim lahko odpustili luksuz, a česa takega skoraj zagotovo ne bo, saj jih vendar čakajo v prihodnje novi podnebni vrhovi.

Ker naša vrsta je mahnjena na ugodje in udobje. Kot da bi bilo to edino vredno. To je postal novodobni imperativ: dobro jesti, dobro piti, čim bolj poceni potovati, počitnikovati, ves čas kupovati nove in nove izdelke, ki sprožajo pod kožo občutke kratkotrajnega zadovoljstva, ki ga drugače ne znamo več pričarati. Pa bi ga lahko, na primer ob utripanju srca, sončnem zahodu, hoji po dežju, branju dobre knjige, s tem ko priskočiš na pomoč nekomu, ki jo potrebuje ... Ampak to je za tiste bio eko vege frike, ki nimajo pojma za kaj gre, za tiste luzerje, ki so jih v času podnebnega vrha počistili z egiptovskih ulic, da ne bi protestirali, pri osrednjih informativnih oddajah pa protestom ob podnebnem vrhu v nekaterih zahodnih prestolnicah namenili le nekaj sekund, toliko da je zadoščeno pravilu uravnoteženega poročanja.

A vrnimo se k tistim prvim, v Šarm el Šejk. Če bi med vsemi pogovori prišli do nekega konkretnega dogovora, ki bi držal in dejansko prispeval k počasnejšemu segrevanju ozračja in planeta, k manjšemu onesnaževanju in krčenju amazonskega pragozda, izumiranju živalskih in rastlinskih vrst ..., potem bi jim lahko odpustili luksuz, a česa takega skoraj zagotovo ne bo, saj jih vendar čakajo v prihodnje novi podnebni vrhovi. Kjer bodo, ko bodo žarometi ugasnili, nekaj dobrega pojedli in popili, se trepljali po ramenih, smejali in se dogovarjali za nove posle, ki so sredstvo za zagotavljanje ugodja in udobja vse redkejšim izbrancem.


Preberite še


Najbolj brano