Drevesa in senca, nova urbana tema
V KS Koper - Center so zgroženi nad “barbarskim” sekanjem dreves na obrobju mestnega jedra, početje lokalnega gradbinca, Grafista, ki sicer ima deset let staro gradbeno dovoljenje, po njihovem mnenju razkriva vso bedo, neznanje in kaos upravljanja z mestom. Nasprotno so v Grafistu “razočarani” nad Koprčani, ker so sami na lastno pest pripravili “izredno bogat načrt zasaditve dreves, ki bo še povečal obseg sedanjega parka”. Prav zato, ker si prizadevajo dokazati, da so družbeno odgovorni, jih vse skupaj “še toliko bolj žalosti”.
Seveda ima prav vsak po svoje, odvisno, iz katerega zornega kota gledamo na zadevo, pa tudi, ali je naš pogled strogo formalističen (gradbeno dovoljenje so podedovali od nekega drugega podjetja) ali pa del širšega konteksta (dovoljenje je bilo izdano pred desetletjem, lahko bi ga prilagodili). Če odmislimo, da bi s spreminjanjem tega dovoljenja tratili čas, ki v kapitalizmu prinaša denar, pridemo do bistva: Istrani so v zadnjih štirih letih postali veliko bolj občutljivi za okolje, v katerem živijo. Začelo se je s Civilno iniciativo Piran-Pirano, ki je piranski občini preprečila uveljavitev treh prostorskih aktov in s tem pozidavo zelenega zalednega območja Portoroža, nadaljevalo s Civilno iniciativo Gibanje za Izolo, ki je izolski občini preprečila uveljavitev krovnega prostorskega načrta, OPN, in s tem pozidavo najboljših kmetijskih zemljišč v bližini hitre ceste. Sledil je glasen protest Pirančanov, ker so jim odstranili kamnite plošče s pročelja Tartinijevega gledališča, in manj glasno nasprotovanje Izolanov, ker so jim odstranili stare kamne z oboda mandrača. Ko so jim v obdobju županje Brede Pečan polovico kamnov zamenjali z betonom, se niso pritoževali in tudi Koprčani so dopustili, da so jim dvorano gledališča v času Borisa Popoviča obnovili tako, da je izgubila ves baročni pridih. Še dobro, da so Pretorsko palačo in Loggio pred tem obnovili, kot se spodobi.
V luči podnebnih sprememb, ko so temperature vse višje in vročinski valovi že ob koncu maja ali v začetku junija nova normalnost, so tudi drevesa v mestih in iskanje sence povsem resna urbana tema.
Občutljivosti ljudi za okolje ne gre podcenjevati, ne ob dejstvu, da istrska mesta vse bolj izgubljajo zelene odtenke in pridobivajo sivo-bele, barve betona. Izolska občina je po podatkih iz leta 2019 petkrat bolj poseljena od državnega povprečja. V luči podnebnih sprememb, ko so temperature vse višje in vročinski valovi že ob koncu maja ali v začetku junija nova normalnost, so tudi drevesa v mestih in iskanje sence povsem resna urbana tema. To bodo morali upoštevati tudi investitorji, še zlasti, ko civilne iniciative vodi skrb za okolje, katerega del so tudi same.