Do vetrnic z odprtimi kartami

Ob prvem pogledu na dogajanje okoli umeščanja 26 vetrnih elektrarn na Pivškem se zdi, da je tamkajšnja lokalna skupnost veliko bolj naklonjena tovrstni infrastrukturi v svojem okolju kot so na Senožeškem, Kozinskem ali v Brkinih. Tam so namreč civilne iniciative ostro nastopile proti, občine pa v svoje prostorske načrte niso vnesle namembnosti in lokacij za vetrnice, ker jih v svoji občini ne želijo.

Na Pivškem pa je, vsaj za zdaj, ozračje glede vetrnic prijaznejše. Občinska uprava spreminja prostorski načrt v prid vetrnicam, vaške in agrarne skupnosti ne kažejo odklonilnih znakov in ni iniciative, ki bi se vetrnicam zoperstavila. Zakaj take razlike med lokalnimi skupnostmi na zemljepisno tako majhnem območju okoli pogorja Vremščice?

Tudi na Pivškem bi previdnost z investitorji, ki morda iščejo le subvencije države, ne bila odveč.

Sodeč po pojasnilih predstavnikov vaških skupnosti in občine kaže, da sta ključni besedi v odgovoru “zaupanje” in “odkritost”. Investitorja sta namreč z odprtimi kartami prišla do obojih. Pokazala in vsem zainteresiranim posredovala načrte, ne vsiljujeta pogodb za oddajo ali služnost zemljišč, predvsem pa ne trosita lastnikom zemljišč pavšalnih, zavajajočih obljub, naj bi z rentami obogateli in imeli elektriko zastonj. Pa tudi nekakšnih spletkarskih paktov s posamezniki, ki bi zanju prepričevali domačine, nista spletla. Zaupanja vredno ravna tudi občina, saj medijem in občanom informacij ne zadržuje ali skriva. Ravno nasprotno. Je pa še ena, olajševalna okoliščina na Pivškem zelo pomembna: lokacije vetrnic. Te so precej oddaljene od naselij in zaradi reliefa površja očem skoraj skrite.

Zaradi naštetega bi bilo, če smo realni, za Pivčane nekoliko nazadnjaško ovirati proizvodnjo čiste vetrne energije v svoji občini. Vendar pa je pri umeščanju vetrnic nujna pozornost glede prostorskih in tehnoloških rešitev ter kredibilnosti in izvora investitorjev. Na oboje so opozorili v Parku Pivških presihajočih jezer. Oni bi pobude za vetrnice podprli le, če bi ustrezale prostorskim in okoljskim kriterijem ter če bi prihajale iz lokalnega okolja. Glede na številne finančno propadle zgodbe v naši državi in na dejstvo, da je eden od investitorjev češko podjetje z bornim kapitalom 9000 evrov in le 970 evri letnega dobička, bi zato tudi na Pivškem previdnost z investitorji, ki morda iščejo le subvencije države, ne bila odveč.


Preberite še


Najbolj brano