Črno leto za motoriste

Sedem mrtvih motoristov na južnem in eden na severnem delu Primorske, pa nas do konca leta čakajo še trije meseci, od tega najmanj eden še primeren za vožnjo z motorjem, nista nič kaj spodbudni številki. Motoristi so letos umirali zaradi prehitre vožnje, izsiljevanja drugih voznikov, umirali so na primestnih in krajevnih cestah, na glavnih cestah, celo sredi naselja. Visok krvni davek motoristov (in drugih voznikov) nas je torej po lanskih dobrih številkah streznil in nas znova postavil na realna tla.

Naše ceste so zaradi začetka epidemije in dvakratnega skoraj popolnega zaprtja javnega življenja lani skoraj opustele in temu primerno se je zmanjšalo tudi število prometnih nesreč. Če obračamo levo ali desno, če poudarjamo boljšo prometno kulturo ali ne, je dejstvo, da je na cestah več nesreč, ko je na njih več prometa. In manj, ko ga je manj.

Če obračamo levo ali desno, če poudarjamo boljšo prometno kulturo ali ne, je dejstvo, da je na cestah več nesreč, ko je na njih več prometa. In manj, ko ga je manj.

Lanske številke (80 mrtvih v Sloveniji in samo 11 na Primorskem) bi morali torej jemati kot cilj, ki bi ga morali v nekaj letih doseči, in ne kot nov mejnik, od koder bo šlo vse samo še na boljše. Ker ne bo šlo. Kar je dokazalo sobotno merjenje hitrosti na stari cesti na Kačiškem klancu.

Skoraj 200 na uro je norel norec na motorju (in ne motorist), ko so ga policisti ujeli z radarjem. Seveda so mu takoj vzeli vozniško dovoljenje, vendar ga bo kmalu dobil nazaj, najel dobrega odvetnika in na sodišču zatrjeval, da pa kljub vsemu ni tako neodgovoren voznik. Kot, denimo, starejši voznik avta, ki je pred leti nad Koprom zapeljal v motorista, da je ta zaradi poškodb umrl, pa je na sodišču sodnici mirno razlagal, da se kljub temu še vedno ima za dobrega voznika.

Pa da ne bo pomote: motoristi so tudi pametni in žal tudi ti lahko postanejo žrtve. Preprosto zato, ker voznike avtov ščiti pločevina, varnostne blazine in še in še, motoriste pa samo čelada ali kakšna želva.

Predvidevanje in skrajna previdnost sta recept za preživetje na motorju. Vse drugo je na dveh kolesih že pri 80 kilometrih na uro izzivanje usode. Žal je bilo takih izzivanj letos preveč in jih je še vedno veliko. Ozaveščanje mladostnikov, ki komaj čakajo, da bodo na balanci “navijali gas”, in ostalih voznikov, je najpomembnejše za izboljšanje prometne kulture in varnosti vseh. In nenehno opozarjanje na nevarne odseke, spolzek asfalt, nepregledno križišče .... Če bi, denimo, v Bertokih že po prejšnji nesreči prepovedali zavijanje na glavno cesto, bi se morda zadnji umrli motorist še danes vozil tam mimo.


Preberite še


Najbolj brano