Cepilni potni list ne bo zadostoval

Kdo se še spominja, kako smo lani poleti potovali v tujino? Proti meji smo se podajali negotovi, polni dvomov, opremljeni s šopom papirjev in potrdil, ob vrnitvi smo mu dodali še kakšnega in nikdar nismo bili povsem prepričani, ali nam kaj ne manjka. Mejni policisti so se jezili, če smo jim pred nos molili telefone s potrdili namesto papirjev, najpomembnejši podatek pa je bil - še bolj kot sicer vselej - kdaj in na kateri mejni prehod se podati. To je bil čas kaosa, ki se je delal, da je red, mi pa smo se v tem kaosu delali, da živimo pač še eno običajno poletje.

Kmalu nas čaka drugo in nanj se v Bruslju pripravljajo ... kot pač se. Z idejo o uvedbi cepilnega potnega lista jim pomanjkanja truda ne moremo očitati, bi pa bilo smiselno, če bi razprave zadnjih tednov potekale prej. Nenazadnje so do začetka visoke sezone le še trije meseci. Lansko poletje je evropski turizem začel krvaveti, krvavenje se ni ustavilo in strah, da bi se nadaljevalo, je velik. Bruselj je nekaj moral storiti.

Noben cepilni potni list iz Bruslja nam ne more pomagati tako močno, kot si lahko doma škodujemo sami. Na koncu bo vsak posameznik tisti, ki bo ravnal (nes)pametno.

Letošnje poletje bo resna preizkušnja učinkovitosti evropske centralne oblasti, njene avtoritete med državljani in nenazadnje zrelosti vseh nas. Lani se nismo najbolje izkazali. Politična in gospodarska presoja sta pretehtali nad epidemiološko, z argumentacijo “ljudem se bo zmešalo, če jih ne spustimo iz države” so se meje odprle, raztepli smo se, kamor nam je bilo ljubo, jeseni pa smo dobili izstavljen račun. Bolj ali manj trdo zaprtje javnega življenja, šol in gospodarstva, nič druženja in policijska ura. Račun za lansko poletje še vedno plačujemo.

Zato pri ideji in uvajanju evropskega cepilnega potnega lista ne sme iti le za to, da bomo na poti v Kvarner, Istro ali Dalmacijo čakali čim manj časa, pač pa predvsem za to, da se prepreči pretirano širjenje virusa po kontinentu. V tem smislu velja napor Evropske komisije pozdraviti. Upati tudi je, da so bila svarila o mogoči diskriminatornosti te rešitve dovolj glasna in da jih bodo njeni pripravljalci upoštevali.

A na koncu moramo vedeti nekaj. Noben cepilni potni list iz Bruslja nam ne more pomagati tako močno, kot si lahko doma škodujemo sami. Naj se odločijo tako ali drugače, naj potovanja otežijo ali sprostijo, na koncu bo vsak posameznik tisti, ki bo ravnal (nes)pametno.


Preberite še


Najbolj brano