Časi (na plaži) so se spremenili

Z belimi klobuki, s poljubi na obrazih, prihajajo z vrtov, kot večne prikazni, na slikah s pozdravi Portorož 1905, Portorož 1905. Na refren, ki ga je leta 1986 zapela skupina Bazar, smo se spomnili te dni, ko v občini odločajo, ali bi portoroškemu hotelu Kempinski Palace oddali v najem dva kilometra plaže ali ne. Opozicija meni, da bo kraj izgubil pomemben del plaže, oblast je prepričana, da bo pridobil.

Ni se zgodilo prvič, da lokalna oblast odloča o oddajanju plaž hotelom, še posebej tistim s petimi zvezdicami. In globoko v letu 2019, ko je Portorož pozidan z vseh strani, se mnogi z nostalgijo ozirajo v leto 1905. Nekaj hiš, mnogo dreves in občutek, da bo za zmeraj tako ostalo. Pa ni.

Medtem ko čeznje pogosto vihamo nos, ne pozabimo, da počnejo natanko tisto, kar se od njih pričakuje. Gledajo pod prste oblasti in tehtajo njene korake.

V preteklosti je urbanistične načrte po navodilih občin risal ozek krog strokovnjakov, in ker so imeli župani politično podporo, je glas ljudstva pogosto nemočen umolknil. Na primer ob urejanju plaže za hotel Bernardin. Tiste civilne iniciative je prekrila pozaba, a nam dajo vedeti, da se niti v preteklosti ni zmeraj gradilo s strinjanjem skupnosti, temveč so jo oblasti - ko je bilo “nujno” - tudi povozili.

Ampak časi so se spremenili. Posamezniki, najsi zbrani v političnih strankah najsi v organizacijah civilne družbe, lahko pomembno vplivajo na svoje okolje in dogajanje v njem. Lahko ustavijo vse gradnje in tako imenovani napredek. Medtem ko čeznje pogosto vihamo nos, ne pozabimo, da počnejo natanko tisto, kar se od njih pričakuje. Gledajo pod prste oblasti in tehtajo njene korake.

Morda se bo oblast ob tem ljudskem dogajanju, ki ga mnogokrat označujemo kot “rompiškatolanje” oziroma ustvarjanje problemov, zazrla tudi vase in ugotovila, da jo ljudstvo kliče k dejanjem, ki so čista kot solza. Od nje pričakuje, da bo ob vsakem projektu na mizo vrgla vsa dejstva, ne pa, da bo resnico dozirala po kapljicah. Pričakuje jasne računovodske postavke, ki jih bo znal prebrati vsak četrtošolec.

Ni odveč niti razmislek, ali je lahko Miodrag Kostić, lastnik hotela Kempinski Palace, boljši upravljalec portoroške plaže od Okolja Piran. In ni odveč, če se vprašamo, zakaj je boljši. Ker ima denar za nakup prestižnih ležalnikov ali ker je uvožena delovna sila cenejša od domače? Časi so se spremenili. Tudi na plaži.


Najbolj brano