Briške češnje iz Španije

Prodaja sadja in zelenjave ob prometnicah je očitno donosna. Zlasti ob glavnih cestah proti hrvaškemu delu Istre. Če ne bi šlo za dober posel, ne bi bilo stojnic in na njih robe kdove od kod in ne bi bilo prodajalcev. Prav tako ne bi, kot se je zgodilo pred nekaj leti, lastnik v manj kot uri zaplenjene stojnice nadomestil z novo.

Kdo prodaja, je približno znano. Oziroma je znano, da gre za tujce, lastnike napol slamnatih podjetij v Sloveniji, ki jih hitro menjujejo. Izterjava glob, ki jih inšpektorji vseh sort sicer delijo, je tako menda otežena. Manj znano je, kdo kupuje, še manj, od kod je roba: “briške” češnje, denimo, ko jih v Brdih še ni in tudi takrat, ko jih ni več. Kupci očitno so, sicer se zadeva ne bi splačala. V večini gre najverjetneje za tranzitne turiste. Kupijo sadje, da se osvežijo ali šparglje, da jih bodo pripravili v kampingu. Tu in tam stojnico postavijo tudi domači kmetje, da prodajo svoj pridelek. A kako naj mimoidoči iz daljnih krajev ve, da so jagode na levi iz Jagodja, na desni pa od kdovekje? Da so bile ene potrgane včeraj, druge pa pred desetimi dnevi in ustrezno tretirane? Kar se istrskih cest in preprodajalcev ob njih tiče, pa bi bila zadeva zagotovo vsaj tričetrtinsko rešena, če bi država odigrala svojo evropsko vlogo in zgradila avtocesto proti Hrvaški. Na njej ne more biti niti stojnic niti ustavljanja.

Kar se istrskih cest in preprodajalcev ob njih tiče, pa bi bila zadeva zagotovo vsaj tričetrtinsko rešena, če bi država odigrala svojo vlogo in zgradila avtocesto proti Hrvaški.

Ko so želeli pred leti pregnati preprodajo pridelkov ob cesti, ker je nelojalna konkurenca tako kmetom kot organizirani trgovini, so trčili ob zagato, da bi to omejilo tudi prodajo lokalnih pridelovalcev. V imenu kmetov so pustili zadeve kot so bile, zdaj gredo tu in tam na teren inšpektorji, a od njihovih akcij ni pravega haska. Kmetje, ki so blizu cest, prodajajo tudi v Avstriji in Nemčiji. Ker nimajo časa, da bi čakali na kupce, so zadevo poenostavili: vzameš, kolikor potrebuješ in pustiš toliko denarja, kot je bilo označeno. No, precej zanesljivo je, da pri nas na ta način ne bi šlo ...

Tako kot nas poleti čakajo na cestah v slovenski Istri zastoji, nas bodo spet pričakale stojnice s poenotenim oblikovanjem iz očitno istega oblikovalskega studia, kot je tudi grafična podoba številnih primorskih (in evropskih) “domačih” pekarn. Poudariti je treba, da z zasebno pobudo in ponudniki odkoder koli pač so, pravzaprav ni nič narobe. Narobe je, če je nekaj predstavljeno zavajajoče. A tudi kupci ne smemo biti naivni: če slovenska javnost loči med nutello iz tovarne v Italiji in na Poljskem, bi lahko tudi med češnjami iz Brd in od pač nekod.


Preberite še


Najbolj brano