Brez izbire

Občinska glasila so pred lokalnimi volitvami zanimivo čtivo. Ki ga je seveda treba brati s kar nekaj kritične distance. Sicer se nam lahko zazdi, da živimo v okolju, kjer se cedita mleko in med in je vse v najlepšem redu. Ker občinska glasila so zlasti pred volitvami občinska trobila, nekakšna bolj ali manj prikrita zloraba davkoplačevalskega denarja občanov za predvolilno propagando aktualnega župana, ki je že v tem smislu v prednosti pred protikandidati. Seveda je v prednosti tudi, če ima kaj pokazati. Če je upravičil zaupanje in izpolnil, kar je obljubil ali vsaj večino tega. Če je občina pod njegovim vodstvom napredovala v smislu večje kakovosti življenja, boljših javnih storitev, urejene infrastrukture … Če ni, pa ga imajo občani možnost zamenjati in dati priložnost nekomu drugemu. In v tem je smisel demokratičnih volitev.

V tem kontekstu je nekoliko nenavadno zadnje glasilo postojnske občine, v katerem se je aktualni župan v svojem uvodniku občankam in občanom sicer zahvalil za dosedanje zaupanje, a hkrati sporočil, da “bomo skupaj še naslednja štiri leta”. Rezultati gor ali dol. Župan oziroma formalno občina je, in to celo v posebni rdeči brošurici, kljub temu osvežil spomin na narejeno, a občani ne bodo imeli možnosti presojati, ali je to dovolj. Poleg rdeče brošurice se morda še spomnijo tudi tiste rumene s predvolilnimi obljubami, izpred osmih in izpred štirih let. Nekatere tam zapisane obljube so še vedno samo obljube. Ali bi župan v konkurenci vseeno dobil še eno priložnost, je nesmiselno ugibati. Ker izbire in tekme ne bo. Ne v Postojni in ne v Pivki. In to je slabo.

Konkurenca je vedno koristna, saj pripomore k temu, da se trudiš biti boljši, in ker nastavi ogledalo.

Slabo je, ker kaže na očitno precej nezainteresiran, tudi razočaran, nemara celo resigniran odnos do javnih zadev, češ da je že to, kar je, dovolj dobro in bi bilo težko boljše; ali pa da sploh ni tako slabo in bi bilo lahko slabše. Če bi imeli izbiro, bi volilci lahko pragmatično presodili, da je bolje staviti na preizkušenega kandidata kot tvegati novega ali obratno, a ne bodo mogli. Slabo je, ker se sposobnim, uspešnim in ambicioznim očitno sploh ne zdi več vredno, da bi se ukvarjali s politiko. In se zato za kandidaturo ne odločajo. Ker je (tudi lokalna) politika preveč na slabem glasu, ker se niti finančno ne izplača.

Slabo je, ker je konkurenca vedno koristna, saj pripomore k temu, da se trudiš biti boljši, in ker nastavi ogledalo.

Slabo je, ker bo udeležba na volitvah zato slabša, pa čeprav volilci s svojo izbiro vsaj liste oziroma stranke vplivajo na bodoča razmerja v občinskem svetu.

Slabo je, ker je brez prepričljivega mandata volilcev tudi občutek odgovornosti manjši.

Slabo je, ker kaže, da opozicije tako rekoč ni bilo ali pa je bila preslaba. Če ni nadzora ali je ta slab, pa vemo, kaj sledi.


Preberite še


Najbolj brano