Boj za domačo njivo in travnik
Bomo vnukom dali tako zemljo, kot so jo nam dali nonoti, ali jo bomo pozidali? Zemlja je sveta stvar, od nje živimo in bomo živeli. Taka in podobna razmišljanja je bilo slišati na posvetu v Šempetru, kjer so zainteresirani občani dobili priložnost, da na glas povejo, kaj si mislijo o morebitni pozidavi resda zazidljivega zemljišča v Šempetru, kjer so že od nekdaj njive, sadovnjaki in travniki. Da ima Šempeter že dovolj trgovskih centrov in ne potrebuje še enega, se je strinjala večina udeležencev.
Slovenija ima največjo kvadraturo trgovskih centrov na prebivalca v EU, kažejo podatki. Postavljajo jih že v vsako malo večjo vas. Ob meji pa sploh rasejo kot gobe po dežju, saj privabljajo tudi kupce iz Italije. A, kot se sprašujejo mnogi, jih res potrebujemo toliko? In če je že treba zgraditi še enega, zakaj ga ne postavijo na degradirano območje, na rob mesta? Je treba riniti skoraj v center, kjer je že poplava trgovskih objektov? In ga postaviti ravno tja, kjer so njive? V Šempetru se sprašujejo, ali bo kraj s tem več pridobil ali izgubil. Še več bo prometa, hrupa, betona, opozarjajo. Če je že območje zazidljivo, naj se tam zgradi objekt za kulturo, šolstvo, rekreacijo, razmišljajo nekateri. Bolj glasni pa so tisti, ki ne želijo, da zelene površine nadomesti beton. Ker ga ne moreš jesti.
Če ne prej, nam je vsaj od začetka epidemije novega koronavirusa, ko smo se lahko gibali le v okviru svojih občin, postalo jasno, kako pomembno je okolje, v katerem živimo.
Čas novega koronavirusa, ki nam je življenje obrnil na glavo, je pokazal, da brezglavo nakupovanje in kopičenje (nepotrebnih) stvari ni več na top listi naših prioritet. Če ne prej, nam je vsaj v času, ko smo se gibali le po svojih občinah, postalo jasno, kako pomembno je okolje, v katerem živimo. Da imamo prostor za rekreacijo, dihamo svež zrak in nas obdaja zelenje.
Hrana se v zadnjem času zelo draži, ne le meso in mlečni izdelki, tudi cene sadja in zelenjave letijo v nebo. Vse bolj se zavedamo, kako pomembna je samooskrba. Verjetno tudi zato v Šempetru, kjer so se v preteklih letih trgovski centri namnožili, pa nihče še s prstom ni mignil, zdaj nekateri niso več tiho in se borijo za njivo. Ker pridelki iz uvoza nikoli ne bodo tako dobri kot tisti iz domače zemlje.
Pri tovrstnih projektih neizogibno pride do trka med seboj nasprotujočih si interesov. Investitorja, ki bi gradil in s tem zagotovil delo gradbincem in morda tudi nova delovna mesta, lastnika, ki bi zemljišče prodal in s tem zaslužil, in tistih, ki bi radi živeli v zelenem okolju. Ker je vse te interese zelo težko uskladiti, je treba pri takih zamislih še toliko bolj skrbno pretehtati, kaj dolgoročno največ doprinese kraju in njegovim prebivalcem.