Avtocesta tudi na vasi

V zadnjih letih je tudi na Primorskem, denimo na Vogrskem ali pa Razdrtem, v bližini avtocest videti na desetine parkiranih avtomobilov. Puščajo jih dnevni migranti, ki se, da bi prihranili, skupaj vozijo na delo v Ljubljano, in so le eden od vidnih pokazateljev izrazite centralizacije Slovenije, ki na račun vzpona centra provinco postopoma spreminja v čedalje manj perspektivna spalna naselja. Veliki večini verjetno ni najbolj prijetno vstati pred 5. uro, da bi bili ob 7. uri v službi v prestolnici. A hvala bogu lahko do tja pridejo po avtocesti, kar vsaj do še znosne mere skrajša muke.

Predstavljajte si, da bi Jože iz Nove Gorice vsak dan moral v službo v Ljubljano po kolovozu ali pa po, v najboljšem primeru, vaški cesti. Nepredstavljivo? V letu 2020 zagotovo. A po drugi strani nekaj zelo podobnega doživlja veliko prebivalcev podeželja, ki še vedno nimajo dostopa do kolikor toliko zmogljivih internetnih povezav. Tistega podeželja, ki je za komercialne operaterje nezanimivo in se jim gradnja omrežja tam ne izplača. Da je dovolj zmogljiv internet dandanašnji za številne nepogrešljiv tudi v bolj odmaknjenih kotičkih, bodisi zaradi dela, bodisi uvajanja elektronskih storitev, je znano že dolgo. Nenazadnje se tudi zaradi neenakopravnosti na tem področju povečuje razvojni razkorak med različnimi območji Slovenije, pa tudi med mesti in podeželjem.

Govoriti o oživljanju podeželja in bolj enakopravnem razvoju, ne da bi zagotovili tudi dostojen dostop do interneta, je smešno.

Digitalni razvoj je ključen za prihodnji razvoj Evrope, poudarjata tako EU kot slovenska država. Vlada ambicioznega načrta razvoja širokopasovnih omrežij, po katerem bi do leta 2020 96 odstotkov prebivalcev dobilo internetni dostop s hitrostjo vsaj 100 Mbit/s, ostali pa s hitrostjo 30 Mbit/s, sicer še ni uresničila, pa vendar se končno nekoliko hitreje premika. V okviru projekta RUNE, ki je sicer podjetniška iniciativa, a ga država in EU podpirata, naj bi v nekaj letih zagotovili širokopasovne povezave za 230.000 priključkov. Določene manjše žepe pa naj bi pokrila država.

Digitalna (avto)cesta naj bi torej le prišla na vas. Morda bo kdo pomislil, da gre za luksuz, a gre za potrebno dobrino. Govoriti o nujnosti oživljanja podeželja in enakopravnem razvoju, ne da bi pri tem zagotovili tudi dostojen dostop do interneta, bi namreč bilo, milo rečeno, smešno.


Preberite še


Najbolj brano