Veter v jadra
Sicer je res, da besede Jean-Clauda Junkcerja v rednem letnem govoru o stanju Evropske unije ne bodo imele takšnega vpliva na življenje Primorcev in Primork kot na primer novo plačljivo parkirišče v Kopru ali nov prizidek osnovne šole v Novi Gorici, a včerajšnje besede prvega moža nadnacionalne državne tvorbe, ki ji pripada tudi Slovenija, ne morejo kar tako preslišati, kot nekoč nismo preslišali niti govorov iz Beograda. Ni napovedal novih zakonov in uredb, a je določil usmeritev, v katero se bo podala EU v naslednjih desetletjih.
Predsednik Evropske komisije ni povedal nič novega in nič presenetljivega. Skozi njegova usta so dejansko govorile glavne politične grupacije, največje države, gospodarska elita in evrokracija, ki so vzpostavile konsenz glede temeljnih zavez. EU, vsaj njen jedrni del, se bo še bolj povezala in nacionalnim državam odvzela še dodaten del suverenosti, enotnejša EU pa bo temeljila na svobodi, enakih priložnostih in vladavini prava. A da bi Evropejce prepričali, da EU nista zgolj enotni trg in skupna valuta, bodo potrebni več kot pisanje scenarijev in medijska propaganda. Potreben bo lasten zgled, s katerim bi lahko najvišji evropski predstavniki prepričali Evropejce, da gre pri EU tudi za skupne vrednote. Ne samo za solidarnost pri prevzemanju migrantskega bremena, kar poudarjajo zahodnjaki, temveč tudi za enako kakovost hrane, enake pravice delavcev, ne glede na to, iz katere države prihajajo, pa tudi za porazdelitev bremena varovanja zunanjih meja EU, da se bodo lahko jedrne članice počutile bolj varne.
Evropa pač še ne diha z vzhodnimi in zahodnimi pljuči, če si izposodimo Junckerjevo metaforo, temveč vsaka država članica skoraj panično hlasta za kisikom, ki ga je vse manj. Juncker, ki je bil pred desetletji tvorec davčnih ugodnosti za multinacionalke v rodnem Luksemburgu, pač z lastnim zgledom ne more prispevati vetra v jadra evropski ideji in prepričati Evropejcev v včeraj predstavljeno usmeritev.