Z vladne mize ne bo padel kolač

Počasi se torej vračamo v vsaj privid normalnosti. Tudi na športnem področju, kjer se bo o novem koronavirusu še dolgo govorilo. Oziroma o njegovih posledicah. V prihodnje bomo namreč govorili in pisali o koronakrizi v različnih niansah. Najmočnejša bo gospodarska, ki jo bomo najbolj krepko občutili. In ker je z gospodarstvom povezano marsikaj, ne nazadnje tudi delovanje kulture in športa, se nam v naslednji sezoni ne obeta nič dobrega.

Vladajoči so, kot vse kaže, predloge za pomoč športu večinoma vrgli v koš za smeti. Z besedami so sicer podprli enajst predlogov Olimpijskega komiteja Slovenije, v praksi pa kaže, da bo, kot že velikokrat, vse ostalo zgolj pri besedah. Najbrž za to ne gre kriviti ministrstva za šolstvo in šport, ki je predloge usklajevalo z olimpijskim komitejem (OKS), v vladi so jih verjetno povozili drugi faktorji. Že to, da bo v rebalansu proračuna tri milijone evrov manj za šport, kaže na smer, ki jo bo ubrala vlada. Zanimivo je, kako je vsaka koalicija polna sladkih besed ob športnih uspehih in jih poveličuje, ko pa se jo zaprosi za konkretnejšo pomoč, pa po navadi pade miloščina. Ne vedno, občasno z mize pade tudi kakšen kolač. Politiki vedo, da je šport vedno preživel in da tudi tokrat bo. Z veliko več praskami kot ob veliki depresiji leta 2008, okrevanje bo daljše kot takrat, a bo. Če so športniki res najboljši ambasadorji Slovenije in združujejo narod, potem bi si zagotovo zaslužili več kot samo trepljanje po ramenih. Tokrat morda niti tega ne bo. V redu. Potem pa tudi ni nobene potrebe, da bi se politiki ob uspehih in odličjih rinili zraven. Enkrat bi jim tudi športniki morali dati vedeti, da je dovolj besedičenja in da hočejo dejanja.

Zanimivo je, kako je vsaka koalicija polna sladkih besed ob športnih uspehih in jih poveličuje, ko pa se jo zaprosi za konkretnejšo pomoč, pa ponavadi pade miloščina.

Tudi glede nadaljevanja slovenskega nogometnega prvenstva je bilo dolgo malo dejanj. Nogometna zveza (NZS) je bila v času novega koronavirusa preveč pasivna v dogovarjanju z državo. Ne vem sicer, ali je obstajal kak dogovor, da bo v glavni vlogi sogovornika z državnimi organi nastopal OKS, vendar se mi zdi logično, da v položaju, ko je nogomet edini kolektivni šport, ki ni končal državnega prvenstva, NZS ubere odločnejši pristop. Tako pa je bil vtis, kot da NZS pričakuje, da se bo država sama spomnila, da bi nogometaši še igrali. Morda pa se je šla previdnostno taktiko, potem ko sta se med epidemijo udarila oba vplivna Grosupeljčana. Vtis, da aktualno vodstvo NZS pasivno čaka na vesti ali namige s sedeža Uefe iz Nyona tudi v stvareh, pri katerih mu tega ni treba, je kar precej razširjen.

V teh časih se je sicer težko odločati. O tem pričajo različni signali iz nogometnih klubov in združenja nogometnih prvoligašev. Edino, kar jih vse druži, je želja, da bi odigrali sezono do konca, pri tem pa ne bi ogrozili preživetja v prihodnji sezoni. In dokaj složni so tudi v tem, da bi sezono dokončali s formulo 9+1, torej da izpade zadnji klub prve lige, kvalifikacij ni in napreduje prvak druge lige - to je minuli teden postal Koper. Ali pa, da se prva liga razširi na dvanajst klubov in se vanjo uvrsti še drugo uvrščena ekipa druge lige Gorica, ki bi bila v dodatnih kvalifikacijah v zelo nehvaležnem položaju. Napovedi iz Nove Gorice o morebitnem angažmaju bivših igralcev, ki jim bodo poleti potekle pogodbe, kot je denimo Tim Matavž, so računi brez krčmarja. Do konca aktualne sezone klubi ne morejo več pripeljati igralcev. In tako bo zagotovo ostalo.

Če potegnemo črto: prihodnja sezona bo zagotovo zgolj sezona preživetja in klubi, ki se ne borijo za Evropo, bi radi kaj prihranili za prihodnje leto. Zato je znova aktualna začasna širitev prve lige. Če bi se to zgodilo, bi bil tekmovalni naboj preostalih tekem prve lige okrnjen. A kaj je to v primerjavi s tem, da se v prihodnje pri življenju ohrani eden, dva ali tri klube. Časi so taki, da bo marsikaj prvič.


Preberite še


Najbolj brano