Spektakularna ugrabitev pred kamerami

V ponedeljek se je vse zgodilo tako nasilno, kot bi se z vpadljivostjo in neprimerno uporabo sile želelo prekriti nekaj drugega, nekaj veliko manj vidnega. Najprej je bila samo najava, skorajda rutinska objava, da nameravajo Marko Đurić, visoki predstavnik srbske vlade, Nikola Selaković, generalni sekretar Urada predsednika republike Srbije ter Vladan Vukosavljević, minister za kulturo, obiskati Kosovsko Mitrovico in se udeležiti posveta predstavnikov srbskih občin na severu Kosova.

Sledilo je obvestilo, da kosovske oblasti Đuriću ne bodo izdale dovoljenja za vstop v državo. Delegacija se je kljub temu odpravila na pot. V Mitrovico sta z zamudo prispela Đurić in Selaković, čigar prihod očitno ni bil sporen. Tretji član delegacije, minister Vukosavljević, se je odpovedal poti v Mitrovico.

Temu, kar je leta 2004 predlagal Dobrca Čosić, se danes zelo poenostavljeno reče delitev.

Potem se je vse zgodilo zelo hitro. Đurić je ob prihodu na sestanek povedal, da prinaša sporočilo, da sever Kosova nikoli ne bo del Republike Kosovo, ter da je cilj srbske politike najti kompromis, potreben za mir v regiji. Videti je bilo, da se bo s tem vse skupaj tudi razmeroma mirno končalo. A so se takoj nato pojavili novi akterji, pripadniki specialnih enot kosovske policije, ki so z avtoriteto orožja dolgih cevi grobo in brez prave potrebe tudi agresivno prekinili sestanek političnih predstavnikov kosovskih Srbov. Marka Đurića so odvedli.

Prav vse je bilo narejeno izven pravil. Mame, tete in soproge kosovskih specialnih policistov, ki so skrbno pazili, kako in v kakšnem profilu jih bodo med akcijo ujele kamere, so bile ob spremljanju televizijskega prenosa najverjetneje v hudem strahu, da se komu ne sproži orožje in se rani ali da ne postane žrtev dimnih bomb, ki so jih odmetavali. Policisti, ki so nosili različne uniforme in bili oboroženi z različnim orožjem, očitno niso bili navajeni na najbolj splošno vojaško dejstvo, da je nekdo poveljnik.

Visokega predstavnika srbske vlade so dobesedno vlekli proti policijskim vozilom, ki niso bila prav blizu. Podobno je bilo v Prištini, kamor so ga kasneje pripeljali. Tudi tu je šlo predvsem za dogodek, namenjen širši javnosti. Policijska oklepna vozila so namreč parkirali zadosti daleč od poslopja preiskovalnega sodnika, da so aretiranega in svojo moč lahko ponovno ponosno razkazovali. In prav tu se velja ustaviti, saj bi nas nadaljevanje opisovanja nenavadnosti takšnega policijskega posega in takojšnih srbskih odgovorov, napovedi ukaza o dvigu stopnje pripravljenosti srbske vojske, zanesljivo odpeljalo stran od dejanskih razlogov in posledic vsega, kar se je v ponedeljek zgodilo.

Vrniti se moramo vsaj nekaj dni nazaj. V petek, 23. marca, je evropska zunanja ministrica Federica Mogherini začela nov krog bruseljskega dialoga o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino. Običajno se sestanki začno popoldne in trajajo. Mogherinijeva se je tudi tokrat srečala najprej s kosovskim predsednikom Hashimom Thacijem, nato s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in za konec, kot običajno, povabila oba za skupno mizo, nekakšno obliko delovne večerje. Ena izmed ključnih tem sestanka je bila ponovno Skupnost srbskih občin na Kosovu.

Vladi Srbije in Kosova sta avgusta leta 2015 ob posredovanju EU sklenili sporazum o pravici do oblikovanja zveze občin s srbsko večino na severu Kosova. Sporazum, ki je po obsegu razmeroma kratek, ima zgolj 22 točk, je po svojih vsebinskih določilih zelo obsežen. Srbskim občinam dopušča popolno upravno avtonomijo, omogoča oblikovanje lastnega parlamenta in delujoče vlade, omogoča politične in finančne povezave z Beogradom ter polno svobodo pri oblikovanju zdravstvenih, šolskih, socialnih politik in ekonomije. Samo nekaj mesecev po podpisu sporazuma, decembra 2015, je takratna kosovska predsednica Atifete Janjaga vložila zahtevo po oceni ustavnosti podpisanega dokumenta.

Ustavno sodišče Kosova bi moralo presoditi v začetku leta 2016, vendar najkasneje marca tistega leta. Seveda se ni zgodilo popolnoma nič. Le takratni predsednik vlade Isa Mustafa je napovedal, da Kosovo sporazuma ne bo uveljavilo. Prav o tem, o časovnem okviru in načinu formiranja skupnosti srbskih občin, so pretekli teden ponovno govorili Vučić, Thaci in Mogherinijeva.

Vučić je v Bruslju zahteval hitro izpolnitev dogovorjenega sporazuma. In ob tem ne samo napovedal Đurićevo udeležbe na sestanku v Mitrovici, temveč istočasno tudi odgovoril, da se bo visoki predstavnik srbske vlade srečanja udeležil kljub morebitni prepovedi. Kmalu zatem je bila objavljena vest, da bo srbski predsednik sklical sejo sveta za nacionalno varnost, ki naj bi bila samo dan po sestanku v Mitrovici.

Ostali sta dve možnosti: da se Đurić sestanka na Kosovu ne udeleži ter druga, da kosovska policija njegovo udeležbo nekako spregleda in kasneje vloži diplomatski protest. Minule dni nobena od možnosti ni bila več mogoča, saj pogajanja v Bruslju prehajajo v končno fazo, ki ji lahko sledi samo rešitev.

Predsednik Vučić je napovedal, da bo objavil svoj predlog o normalizaciji odnosov Srbije in Kosova maja ali konec aprila. Predstavniki srbskih občin na Kosovu so se najprej dogovorili, da politična stranka Srbska lista izstopi iz vladne koalicije Ramusha Haradinaja in s tem sproži kosovsko vladno krizo, saj brez njih ni vladne večine, ter nato razglasijo ustanovitev Zveze srbskih občin 20. aprila letos.

Thaci je napovedal, da bodo razmeroma hitro oblikovali potrebno ekspertno skupino za pripravo podlag za delovanje skupnosti srbskih občin. Tako Vučić kot Thaci sporočata, da je cilj kompromis, ki bo omogočil ohranitev miru in stabilnosti.

Vsebino tega kompromisa je napovedal najprej pokojni predsednik Zoran Đinđić in dobri dve leti kasneje Dobrica Ćosić. Septembra 2004 je napisal tekst predloga o koeksistenci albanskega in srbskega naroda, dokument, ki ga te dni predlagam v branje svojim klientom, ki se ukvarjajo z naložbami in denarjem. Ćosić piše o teritorialni razmejitvi med Srbi in Albanci na Kosovu, utemeljeni na kompromisu zgodovinskega in etničnega prava, ki lahko predstavlja konec stoletnih med etničnih antagonizmov.

Temu, kar je predlagal, se danes zelo poenostavljeno reče delitev.


Najbolj brano