Skrivnostno pismo številka 138/13

Opis njunega odnosa je zapletena naloga. Če bi bila zakonca, bi bilo lažje, saj bi lahko govorili o različnosti karakterjev, morebitnih ljubimcih ali stalnih prepirih. A nista zakonca, niti poslovna partnerja, ne delita si skupnih skrivnih strasti. Družijo ju volitve, oba sta bila izvoljena na demokratičnih volitvah. Prvi kot predsednik države, drugi je nedavno, kot volilni zmagovalec, prevzel mesto predsednika vlade. Ni veliko držav v Evropi, v katerih bi bila predsednik države in vlade dobra sodelavca ali celo zaupnika, več je tistih, kjer je njun odnos hladen, zadržan ali celo omalovažujoč. Toda prav tako ni običajno, da bi eden drugega javno obtoževala, predlagala sodne preiskave in zahtevala odstop. Prav to se je zgodilo v sredo.

Predsednik vlade Kosova Albin Kurti je predsednici kosovskega parlamenta, ustreznemu sodišču in javnosti sporočil, da je predsednik države Hashim Thaci grobo kršil ustavo. To bi še nekako lahko spravili v splošne okvire njunega medsebojnega nezaupanja. A Kurti svoje izjave ni zaključil na tej točki, temveč jo je prav tu šele začel. Ocenil je, da je potrebno Thacija obtožiti ter razrešiti s funkcije predsednika države. Razlog naj bi bilo tajno pismo, ki ga je Thaci podpisal 19. aprila 2013.

Albin Kurti zahteva Thacijev odstop, ker želi opozoriti na svojo vlogo. Ameriški vladi in evropskim komisarjem sporoča, da je on predsednik vlade in naj zato ob določanju dokončne rešitve in popolne normalizacije odnosov med Srbijo in Kosovom ne pozabijo nanj.

Pravzaprav sta bili dve pismi. Prvo, z memorandumom, Republika Kosovo - Vlada, številka 138/13. ter drugo, napisano kot odgovor istega dne le nekaj ur kasneje, s pisemsko glavo zveze Nato in številko SG (2013) 0137 ter s podpisom generalnega sekretarja zahodne obrambne zveze Andersa Fogha Rasmussena. Dan izmenjave pisem seveda ni naključen. Istega dne sta v Bruslju po vrsti pogajalskih krogov predsednika vlad Srbije in Kosova, Ivica Dačić in Thaci, parafirala Bruseljski sporazum o ureditvi in glavnih načelih normalizacije odnosov med državama. Dačić je poudarjal pomen tistih členov sporazuma, ki določajo upravna pooblastila skupnosti občin z večinskim srbskim prebivalstvom na severu Kosova, Thaci, da sporazum pomeni srbsko priznanje Kosova in njegove teritorialne suverenosti.

A je istega dne, nekako v senci pomembnosti sporazuma, ostala bolj ali manj spregledano še eno, sicer skromno diplomatsko sporočilo. Generalni sekretar Rasmussen je povedal, da je zadovoljen, saj je prav zveza Nato pomembno prispevala k sprejetju dogovora Srbije in Kosova. 19. aprila je namreč Thaciju odpisal, da sprejema zagotovila, ki mu jih nudi kot predsednik kosovske vlade. Da bodo Varnostne sile Kosova opravljale svoje policijske akcije na severu Kosova samo s predhodnim soglasjem in odobritvijo KFOR-ja, misije zveze Nato na Kosovu. Brez takšnega zagotovila predsednika kosovske vlade se verjetno pogajanja ne bi zaključila.

In prav zaradi takšne obljube sedaj, sedem let kasneje, novi predsednik vlade Kurti zahteva ustavno obtožbo in razrešitev predsednika države Thacija. Ker da bi moral vedeti, da so njegova zagotovila o nevstopanju kosovskih varnostnih sil na sever države, oblikovanje skupnosti srbskih občin na severu Kosova in ideje o zamenjavi državnih ozemelj del istega načrta.

Kurti je, vsaj opisno, obe pismi, Thacijevo in Rassmusenovo, verjetno poznal. Zato je sedaj bolj kot njuna vsebina zanimivo vprašanje, zakaj se je za ustavno obtožbo in zahtevo po razrešitvi odločil prav sedaj, ob koncu leta 2020. Odgovorov je lahko več, a ni noben posamičen povsem prepričljiv. So pa v nekakšnem zanimivem sosledju in morda prav zato dajo odgovor zgolj povezani na istem mestu. Torej, če jih ne opazujemo posamično, temveč istočasno in skupaj.

Desetega januarja letos je Thaci pisal zmagovalcu kosovskih parlamentarnih volitev Kurtiju in ga pozval, naj mu sporoči ime mandatarja za sestavo nove vlade ter dodal tudi opozorilo, da bo morebitni Kurtijev molk razumel kot njegovo odpoved mandatarstvu. Naslovnik mu je odgovoril, da razume pismo kot politični pritisk in ga opomnil, da je vloga predsednika države zgolj ceremonialna in da mu ustava ne daje pooblastil pri določanju sestave nove vlade. Le nekaj manj kot mesec dni pred tem, 18. decembra 2019, je Kurti na sodišču v Prištini pojasnjeval kazensko ovadbo proti Thaciju zaradi njegove ocene, da je organizacija Oko naroda samo podaljšek Kurtijeve politične stranke, njeno oboroženo krilo. Organizaciji so namreč prav takrat sodili zaradi obtožb o načrtovanju oboroženih akcij z namenom destabilizacije države ter politične, ustavne in gospodarske strukture Kosova. To naj bi dosegli s terorističnimi akcijami in likvidacijo visokih predstavnikov Kosova iz osemdesetih in devetdesetih let ter vseh onih, ki so bili na oblasti v Prištini med letoma 1999 in 2016. Na listi obsojenih na smrt je bil tudi Thaci.

Thaci in Kurti sta začela hoditi vsak po svoji strani ulice. To je bilo videti tudi na veliki münchenski varnostni konferenci sredi tega meseca, ko je predsednik nove vlade Kosova potožil, da se pogovori o popolni normalizaciji odnosov s Srbijo vodijo mimo njega.

V začetku tega tedna je Thaci odpotoval v ZDA. Če se bo kaj zgodilo, se bo letos, je dejal pred odhodom. To je zadnje leto prvega mandata predsednika Trumpa in najboljši čas za dogovor o ureditvi odnosov na Balkanu. Sedanji trenutek, ko Amerika gleda na Balkan, je pravi božji dar, ki ga moramo izkoristiti, je dodal. To je bil seveda politični kompliment ameriški administraciji, a tudi sporočilo, ki ga Kurti ni mogel spregledati. Saj je jasno, kaj ista ameriška administracija zahteva od njegove vlade: takojšnjo ukinitev taks na blago, ki prihaja na Kosovo iz Srbije. Kurti to seveda razume in odgovarja z da, a ob takojšnji uvedbi načela recipročnosti in se prav tu zopet sreča s Thacijem, ki mu posredno odgovarja, naj ne sprejema odločitev, ki so sicer populistično mamljive, saj so videti kot kaznovanje Srbije, dejansko pa Kosovo oddaljujejo od Evropske unije in ZDA.

Albin Kurti zahteva Thacijev odstop, ker želi opozoriti na svojo vlogo. Ameriški vladi in evropskim komisarjem sporoča, da je on predsednik vlade in naj zato ob določanju dokončne rešitve in popolne normalizacije odnosov med Srbijo in Kosovom ne pozabijo nanj.


Preberite še


Najbolj brano